"Upam in verjamem, da bo – glede na to, da je Evropska komisija spoznala ta projekt kot pomemben in primeren ter da smo dobili več kot 100 milijonov evrov evropskega denarja – tudi EIB na koncu spoznal, da je to pomemben projekt za Slovenijo in širšo regijo ter ne bo težav s pridobitvijo posojila," je poudarila Bratuškova.

Finančni minister Andrej Bertoncelj je pred dnevi pojasnil, da se po pogovorih s predsednikom EIB-ja Wernerjem Hoyerjem o drugem tiru z EIB-jem dogovarjajo za posojilo, ki bi bilo zavarovano v okviru mehanizma evropskega sklada za strateške naložbe, poznanega po okrajšavi Efsi.

EIB po neuradnih navedbah izraža pomisleke glede poteka trase, obsega in cene projekta, ki bi lahko bistveno zamaknili njegovo izvedbo, kar bi ogrozilo že odobrena evropska sredstva zanj.

Bratuškova je v komentarju teh neuradnih navedb najprej poudarila obžalovanje, da ne drži, kar sta govorila prejšnji minister in predsednik vlade, da je finančna konstrukcija zaprta. "Z EIB-jem res ni bilo in tudi še ni nič dokončno dogovorjeno," je dejala v Bruslju, kjer se je udeležila zasedanja ministrov EU-ja za energijo in srečala z evropskim komisarjem za energijo Marošem Šefčovičem.

Pojasnila je, da slovenska stran, ministrstvi za infrastrukturo in za finance ter 2TDK, dejavno sodeluje z EIB-jem, ki ima kar nekaj vprašanj na to temo, kar se ji zdi normalno glede na pomen in velikost projekta. EIB po njenih besedah zahteva, da slovenska stran še enkrat natančno pregleda projekt, kar tudi počnejo. Konkretnejša v odgovoru na vprašanje, kaj konkretno zahteva EIB, ni bila.

Na vprašanje, kako razume ponovno odpiranje vprašanja poteka trase, je ministrica odgovorila, da ni človek, ki bi se ukvarjal s teorijo zarot. Ob tem je poudarila, da so EIB-ju jasno povedali, da je trasa določena, in to že več kot deset let, da se nikakor ne bo spreminjala in da slovenska stran nikakor ne bo privolila v to, da se projekt kakor koli zamakne.

Odločitev o sodelovanju z Madžari še ni bila sprejeta
Pomisleki EIB-ja po besedah Bratuškove niso povezani s sodelovanjem Madžarske. Odločitev o sodelovanju Madžarske sicer po njenih navedbah še ni sprejeta, kakor tudi ni bila sprejeta pod prejšnjo vlado, verjame pa, da bo sprejeta v kratkem, ko bo na vlado prinesla investicijski program.

O sodelovanju z drugimi zalednimi državami, na primer Slovaško, Češko in Poljsko, se po ministričinih besedah za zdaj ne pogovarjajo. Ob tem Bratuškova ponavlja prepričanje, da je tako pomemben projekt slovenska država sposobna zgraditi sama.

Tristranski sestanek Slovenije, Evropske komisije in EIB-ja, ki ga je finančni minister Bertoncelj pred kratkim napovedal za ta mesec, bo po ministričinih navedbah na začetku prihodnjega leta. Točnega datuma po njenih besedah še ni, neuradno pa se omenja, da bi lahko bil 11. januarja v Bruslju.

Skopi odgovori EIB-ja
Iz EIB-ja na vprašanja o drugem tiru za zdaj ni bilo odgovora. Pred tednom dni so pa iz tiskovne službe banke odgovorili le, da pogovori banke s Slovenijo o projektu Divača–Koper še potekajo in da trenutno ocenjujejo projekt s ciljem zagotovitve, da bo izpolnjeval standarde EIB-ja.

Ob tem so v banki pojasnili, da morajo vsi projekti v okviru sklada Efsi izpolnjevati merila EIB-ja, da jih morajo potrditi pristojna telesa banke in Efsija, kar se v tem primeru še ni zgodilo, ter da bodo lahko več komentirali, ko bo tega procesa konec.

Dolžina ocenjevalnega procesa pa je odvisna od številnih dejavnikov in kompleksnosti projekta, so iz EIB-ja še odgovorili na vprašanje, kdaj naj bi bil ta proces končan.