"Želela bi si, da kitajski najemniki, ki so se sami odločili in odpovedali 15-letno najemno pogodbo, s svojimi ravnanji ne škodujejo Republiki Sloveniji in letališču Maribor ter nam omogočijo, da poiščemo dolgotrajno rešitev za letališče," je poudarila.

Povedala je, da je po današnjem ogledu letališča vesela in žalostna. "Žalostna zato, ker tako vrhunska infrastruktura že nekaj let sameva. Vesela pa zato, ker nam je na ministrstvu za infrastrukturo uspelo zagotoviti, da letališče tudi po zapletih s kitajskim najemnikom obratuje," je dejala in se zahvalila vsem sodelujočim pri tem postopku, ki jim je uspelo doseči, da je bilo letališče po umiku prejšnjega upravljavca Aerodrom Maribor, ki je od začetka leta 2017 v posredni lasti kitajskega kapitala, zaprto le en dan.

Ministrstvo išče trajno rešitev
"Žal mi je, da je od velikopoteznih načrtov in sanjskih obljub kitajskega najemnika ostalo tako rekoč nič. Pravzaprav samo težave, ki pa jih na ministrstvu za infrastrukturo jemljemo kot izzive, da bi nam to vrhunsko infrastrukturo uspelo spraviti v življenje. Dejstvo je, da letališče obratuje, želela pa bi si, da bi tudi delovalo, torej da bi bilo na njem več življenja kot danes," je dejala.

Spomnila je, da naj bi bilo letališče v upravljanju DRI-ja najpozneje do konca leta 2020, v vmesnem času pa bodo na ministrstvu poskušali poiskati trajno rešitev. "Moramo začeti postopke, ker smo prepričani, da je iskanje pravega koncesionarja edina prava oziroma mogoča pot. Seveda pa bo, preden gremo v razpis za koncesijo, treba rešiti vse izzive, ki so v tem trenutku na mizi," je dejala.

Zakaj je politika dopustila privatizacijo dostopne poti?
Glavna težava v tem trenutku je dostop do letališča, saj je zemljišče, na katerem so parkirišča pred vhodom v potniški terminal in dovozna cesta, v zasebni lasti. Lastnik, to je Aerodrom Maribor, je pred dnevi tam postavil table s prepovedjo dostopa, a zaposleni na letališču in potniki še vedno brez težav parkirajo tam. "Za zdaj ni nobenih težav. Vsi normalno parkiramo in se normalno vozimo čez ta zemljišča," je potrdil vodja letališča Smiljan Kramberger.

"Zakaj je politika v preteklosti pustila, da so dostopne poti za državno infrastrukturo strateškega pomena v zasebni lasti, je vprašanje zanje, mi pač moramo zagotoviti, da letališče lahko funkcionira. Za zdaj je v zemljiški knjigi vpisana služnost za 30 let," je pojasnila Bratuškova.

Služnost je po njenih besedah podeljena Republiki Sloveniji oziroma najemniku letališča.
"Če bo kitajski lastnik izrazil kakršno koli drugačno željo, mogoče po prodaji ali oddaji, kar za zdaj še ni storil, bomo na ministrstvu naročili cenitev teh zemljišč, saj je to edina osnova, na podlagi katere se lahko pogovarjamo. Nikakor pa si ne morem predstavljati, da bi kdor koli v tej državi dopustil oziroma preprečil dostop do državne infrastrukture, tu je navsezadnje mednarodni mejni prehod," je dejala.

"Ob kakršnih koli morebitnih zapletih pa je edina prava pravna pot. V pravni državi se stvari ne da drugače urejati," je dodala. Po besedah ministrice želijo poiskati dolgoročnega koncesionarja, ki bi uresničil vsaj delček tega, kar so kitajski najemniki obljubljali: "Mislim, da ni treba govoriti o milijonih potnikov, ampak da to letališče funkcionira, da so redne linije iz tega letališča v Evropo, v svet. Ali bo interes, v tem trenutku težko rečem. Vsekakor pa država ni pravi upravljavec letališč. Treba je poiskati upravljavca, ki se s to dejavnostjo ukvarja in ve, kako se v tej dejavnosti dela."

Brez letališča državi grozi vračanje evropskih sredstev
Država si prizadeva ohraniti mariborsko letališče tudi zaradi tega, ker ji v nasprotnem primeru grozi vračanje evropskega denarja, s katerim je bilo pred leti obnovljeno. Ni pa to po besedah ministrice edini namen njihovih prizadevanj. "Naš cilj je, da v letu in pol izpeljemo postopke, ugotovimo, ali je interes ali ga ni, in če ne bo interesa, to letališče vsekakor ne bo ostalo odprto," je zatrdila.

Delo na letališču bo po besedah Krambergerja za zdaj potekalo tako kot doslej, torej z zasebnimi leti, letalsko šolo in športnim centrom. Danes je tako od tod poletelo domov čartersko letalo nogometašev in navijačev nogometnega kluba AIK iz Stockholma, ki je v sredo zvečer odigral tekmo v Mariboru.

Na letališču ostaja tudi helikopterska nujna medicinska pomoč, pri tem pa je Kramberger zanikal medijske navedbe, da naj bi bil del opreme na letališču v lasti Aerodroma Maribor. "Vse je v lasti ministrstva za infrastrukturo," je zatrdil.

"Letališče deluje in razpolaga z vso potrebno opremo za svoje delovanje," je dejal tudi generalni direktor DRI-ja Jurij Kač. "V tem trenutku so naše dejavnosti usmerjene v vzpostavitev osnovne ravni delovanja in njegovo stabilizacijo, v nadaljevanju pa so mogoče tudi dodatne dejavnosti. V začasnem obdobju ne pričakujemo nekih drastičnih povečanj obsega poslovanja, to je bolj povezano z dolgoročnejšo rešitvijo," je povedal.