Po ocenah Eurostata je bilo junija brez dela 17,105 milijona ljudi v EU-ju, od tega 13,570 milijona v evroobmočju. Na mesečni ravni se je število brezposelnih v Uniji povišalo za 4.000, v območju evra pa za 14.000. V medletni primerjavi pa je upadlo za 1,657 milijona oz. 1,146 milijona.

Med državami, za katere je imel Eurostat podatke, sta imeli najnižji stopnji brezposelnosti Češka (2,4 odstotka) in Nemčija (3,4 odstotka), z najvišjo brezposelnostjo pa se spopadata Grčija, kjer je brezposelnih več kot petina (20,2 odstotka), in Španija (15,2 odstotka).

Na letni ravni je stopnja brezposelnosti upadla v vseh članicah, najbolj pa na Cipru (z 11 na 8,2 odstotka) in na Portugalskem (z 9,1 na 6,7 odstotka). Po podatkih Eurostata je bila stopnja brezposelnosti v Sloveniji junija 5,6-odstotna, kar je toliko kot maja in 0,9 odstotne točke manj kot junija lani.

Izvrstni izidi Nemčije: rekordno nizka brezposelnost
V Nemčiji se je tudi julija stopnja brezposelnosti obdržala na rekordno nizki ravni: brezposelnost je 5,2-odstotna. To je najnižja brezposelnost od ponovne združitve Nemčij leta 1990. Stopnja brezposelnosti se sicer v največjem evropskem gospodarstvu že dalj časa znižuje, kar gre po poročanju AFP-ja pripisati predvsem večjemu povpraševanju po nemških izdelkih tako doma kot v tujini. Ena izmed težav, s katerimi se spopada nemško gospodarstvo, pa je pomanjkanje kvalificiranih delavcev, še posebej v gradbeništvu in negi za starejše. Po neprilagojenih podatkih se je sicer stopnja brezposelnosti dvignila za 0,1 odstotka, na 5,1 odstotka, kar pomeni, da je brez dela v Nemčiji 2,32 milijona ljudi.

V drugem četrtletju rast BDP-ja
Evroobmočje je v drugem trimesečju v primerjavi s prvim imelo 0,3-odstotno rast BDP-ja, EU pa 0,4-odstotno. V območju evra se je rast v primerjavi s prvim trimesečjem znižala za 0,1 odstotne točke, v Uniji pa ostala nespremenjena, kaže danes objavljena predhodna ocena Eurostata. Na letni ravni je bila rast v obeh območjih počasnejša. Analitiki opozarjajo, da bi lahko trgovinske napetosti, ki jih ustvarja ameriški predsednik Donald Trump z uvajanjem uvoznih carin, prizadele evropsko gospodarstvo in še dodatno upočasnile rast. Za Slovenijo sicer podatek o rasti v drugem četrtletju še ni znan, saj ga bo statistični urad objavil konec avgusta.

Julija na letni ravni 2,1-odstotna inflacija
Evroobmočje je julija po prvih ocenah Eurostata v medletni primerjavi imelo 2,1-odstotno inflacijo, potem ko je bila ta junija pri dveh odstotkih. Cene energije so se julija zvišale za 9,4 odstotka (junija so se za osem odstotkov), sledile so cene hrane, alkohola in tobaka z 2,5-odstotno rastjo (junija 2,7-odstotna rast), storitve z 1,4-odstotno rastjo (junija 1,3-odstotna rast) in cene industrijskih dobrin brez energentov s polodstotno rastjo (junija 0,4-odstotna rast).