Decembrske iskrice
Sveženj opredeljuje, kako bo Unija uresničila svoj zeleni dogovor – podnebne nevtralnosti do leta 2050. Gre za korenito reformo gospodarstev in družbe. Večina od okoli ducata predlogov se sicer nanaša na nadgradnjo že veljavne zakonodaje, le nekaj je novih.
Uresničevanje tega cilja bo vplivalo na osebne odločitve in tudi bančne račune Evropejcev vseh razredov, poroča Politico. Spremembe namreč posegajo na področje avtomobilizma, ogrevanja hiš, nizkocenovnih poletov in tudi na delovna mesta v novem, zelenem gospodarstvu.
Sveženj se opira na štiri vodilna načela: k zelenemu prehodu morajo prispevati vsi sektorji in vse članice, spodbujati mora rast, biti mora pravičen in spodbujati mednarodno sodelovanje. Sodelovanje z drugimi državami je ključno za dosego podnebnih ciljev, saj EU konec koncev proizvede le osem odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov.
Trgovanje z izpusti – v shemi tudi cestni promet in ogrevanje stanovanj
Osrednji del svežnja je reforma in razširitev evropskega sistema trgovanja z izpusti (ETS), vzpostavljenega leta 2005. Z njim je Unija omejila količine toplogrednih plinov, ki jih smejo izpustiti energetsko intenzivne dejavnosti, proizvajalci električne energije in letalske družbe.
Shemo bodo zdaj nadgradili z vključitvijo ladijskega prometa. Sistem bodo tudi razširili z dvema novima sektorjema: cestnim prometom in stavbami. Za to je predvidena posebna shema trgovanja – proizvajalci goriva za ogrevanje v gospodinjstvih in goriva v prometu bodo morali kupovati dovolilnice za izpuste, prek katerih bodo prodajali svoje proizvode.
Cestni promet in ogrevanje ter ohlajanje stavb skupaj predstavljata 50 odstotkov toplogrednih izpustov ter 30 odstotkov družinskega proračuna. Štiri države članice, med njimi tudi Slovenija, pa Latvija, Poljska in Luksemburg, so med obravnavo svežnja že maja izrazile nasprotovanje vključitvi transporta in stavb v ETS, ker naj bi to prizadelo najrevnejše prebivalce, piše Politico.
Sloveniji do 397,6 milijona evrov
Socialni podnebni sklad za pomoč revnejšim, a ne bo "bančni avtomat"
Zaradi pomislekov, da bo ukrep negativno vplival na gospodinjstva z nizkimi prihodki, je zdaj predvidena tudi vzpostavitev socialnega podnebnega sklada. Polnil naj bi se s prihodki v okviru sistema trgovanja z izpusti. V njem bo za prihodnjih sedem let na voljo 72,2 milijarde evrov. Določen je ključ za porazdelitev sredstev med članice, ki upošteva delež prebivalstva na podeželju in stopnjo energetske revščine. Sredstva bodo na voljo vsem članicam, a osredotočen bo na tiste z najvišjo stopnjo energetske revščine.
V Bruslju ob tem poudarjajo, da ta sklad ne bo bančni avtomat. Države bodo morale pripraviti načrte za črpanje, v katerih bodo morale opredeliti ukrepe v pomoč ranljivemu prebivalstvu, za naložbe v prenovo stavb in za spodbujanje uporabe električnih avtomobilov.
Polovico stroškov, predvidenih z nacionalnim načrtom, bo lahko članica črpala iz sklada, preostalo bo po načelu obveznega sofinanciranja morala prispevati sama. Lahko bo seveda izkoristila manj od zanjo predvidenega deleža.
Nevladne organizacije kritične do svežnja
Načrt temelji na prenizkem cilju in ni v skladu z znanstvenimi dognanji. Cilj znižanja izpustov toplogrednih plinov za 55 odstotkov do sredine stoletja je po Rissovih navedbah daleč od tega, kar znanost opredeljuje kot potrebno za omejitev dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja, s čimer bi se izognili zlomu narave, gospodarstva in družbe.
Kljub pompu številne politike, predlagane v svežnju, še desetletje ali več ne bodo začele veljati, kot denimo velja za postopno odstranjevanje umazanih avtomobilov s cest, druge pa bodo stanje še poslabšale, pri čemer je Riss poudaril "označevanje kurjenja dreves za obnovljivo energijo".
Evropski okoljski urad, mreža več kot 170 nevladnih okoljskih organizacij iz več kot 35 držav, ocenjuje, da je načrt neprimeren in nepošten. Sveženj Pripravljeni na 55 pušča odprta vrata premogu, plinu in nafti, da še vsaj dve desetletji ostanejo v evropskem energetskem sistemu. Hkrati račun za nastalo škodo izstavlja evropskim državljanom, so zapisali v sporočilu na spletni strani.
"Kar je po oceni komisije pripravljenost na 55, je neprimerno za naš planet in nepravično do družbe," je ocenila predstavnica urada za podnebne politike Barbara Mariani. Med drugim je ocenila, da sveženj še vedno premalo obveznosti nalaga sektorjem, ki so med največjimi onesnaževalci, kot sta težka industrija in kmetijstvo.
Cilji na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti so daleč pod ambicijo, ki bi omejila globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija, in na nacionalni ravni niso zavezujoči. To bo zamaknilo energetsko tranzicijo, so prepričani v nevladni organizaciji.
Tudi v Svetovnem skladu za naravo (WWF) so do predloga kritični. "Dobri nastavki, a veliko premalo," je mnenje WWF-ja o svežnju po poročanju nemške tiskovne agencije DPA povzel predstavnik WWF-ja za podnebje Karl Schellmann. Koraki gredo v pravo smer, a prepočasi in preveč zadržano.
"Z vidika znanosti je jasno, da bi bilo potrebno zmanjšanje izpustov za najmanj 65 odstotkov, da bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost in omejili segrevanje planeta na 1,5 stopinje Celzija. A že šibek kompromisni cilj bo s predlaganim načrtom komaj mogoče doseči," je menil Schellmann.
Bruselj pričakuje nasprotovanje, upošteva lekcijo rumenih jopičev
Ustanovitev sklada je tudi posledica gibanja rumenih jopičev v Franciji. Leta 2018 so po Franciji zaradi podražitve goriva izbruhnili množični protesti. Podražitev goriva je sprožilo vladno "obdavčenje na ogljično onesnaženje", ki je odločitev zagovarjala prav s skrbjo za okolje.
Protesti rumenih jopičev so pozneje prerasli v množično protivladno gibanje.
Nasprotovanje okoljskim reformam, ki bodo vplivale na življenja posameznikov, pričakujejo tudi pri vpeljevanju svežnja. Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je za CNN dejal, da pričakujejo veliko nasprotovanja.
Opozicija okoljskim reformam je prisotna tudi v Franciji in Nemčiji, ki ju kmalu čakajo pomembne volitve. Francoski konservativni predsedniški kandidat Xavier Bertrand je postavljanje vetrnih elektrarn označil za "škandal, ki uničuje pokrajino". Nemški konservativni kanclerski kandidat Armin Laschet je predlog levice o uvedbi minimalne cene za letalsko vozovnico označil kot "konec sanjarjenja o poletnih počitnicah". Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) nasprotuje vladnemu višanju cen v turizmu in načrtom za prepoved onesnažujočih avtomobilov.
Putin: Rusija in ZDA imajo skupne interese
Ogljično intenzivni uvoz – sprva obdavčenje na jeklo, aluminij, gnojila in cement
Tretji ključni element svežnja je mehanizem za spoprijemanje z ogljično intenzivnim uvozom, ki naj bi ga Unija uvedla v dveh stopnjah. Od leta 2023 do leta 2025 bodo morali uvozniki zagotoviti informacije o svojem delovanju, od leta 2026 pa naj bi veljala dajatev na ta uvoz.
Mehanizem bo v prvi fazi osredotočen na štiri sektorje z največ izpusti ogljikovega dioksida: jeklo, aluminij, gnojila in cement. Nato ga bo mogoče razširiti. Dajatev čaka države z nizkimi okoljskimi standardi, ki po ambicioznosti niso primerljivi z evropskimi.
Ta mehanizem je tudi eden izmed načrtovanih novih davčnih virov za polnjenje evropskega proračuna – novi lastni vir, s katerim naj bi Unija poplačala del pandemičnega dolga, ki nastaja z zadolževanjem na kapitalskih trgih za pridobitev sredstev za okrevanje.
Po poročanju časopisa Financial Times (FT) naj bi ta mehanizem z letom 2030, ko naj bi bil popolnoma operativen, zagotovil devet milijard evrov prihodkov na leto. V komisiji poudarjajo, da je to prvenstveno okoljski, šele nato finančni mehanizem.
Višji cilji obnovljivih virov
Sveženj vključuje še vrsto predlogov, med drugim krepitev ciljev na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti ter za zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida pri novih avtomobilih in lahkih tovornih vozilih. Pričakovati je nezadovoljstvo Poljske, kjer 70 odstotkov električne energije proizvedejo iz premoga, s katerim prav tako ogrevajo okoli 40 odstotkov domov. Država načrtuje ukinitev premoga do leta 2049, ko naj bi bil ves EU že "ogljično nevtralen".
Nacionalni cilji oziroma številke se pričakujejo pri socialnem podnebnem skladu, zakonodaji o delitvi bremen in o rabi tal, spremembi rabe tal ter gozdarstvu in pri obnovljivih virih energije ter energetski učinkovitosti.
"Zakonodajni cunami"
Sveženj bo sprožil pravi zakonodajni cunami in bo eden ključnih dosjejev slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja. Predstavitvi bodo sledila zahtevna pogajanja med članicami in Evropskim parlamentom, nad katerimi bo na strani članic do konca leta bedelo slovensko predsedstvo, nadaljevala pa se bodo zagotovo še naslednje leto.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje