Premier Janez Janša je dopoldansko sejo vlade na Brdu pri Kranju označil za korak naprej k drugemu zakonskemu svežnju za zajezitev posledic epidemije.

"Imamo nekaj tisoč predlogov. Po prvi selekciji lahko ugotovimo, da bomo lahko v realnem času pripravili popravke in dopolnitve prvega protikoronskega svežnja, tako da dejansko iz vseh teh ukrepov za blaženje posledice koronaepidemije ne bo izpuščena nobena ranljiva skupina," je v videonagovoru izjavil predsednik vlade.

Zaradi obsežnosti celotnega gradiva se je vlada odločila, da bo predloge v smislu konkretnih zakonskih projektov razdelila na tri dele, je povedal.

Ministrstvo za finance bo tako pripravilo dva zakonska predloga: dopolnitve in spremembe prvega svežnja ter predlog zakona o reševanju likvidnosti slovenskega gospodarstva. Ministrstvo za zdravje pa bo pripravilo spremembe zakona o nalezljivih boleznih.

Tri naloge

V prvem delu bodo torej popravki prvega zakonskega svežnja, ki bodo "to finančno blazino, ki jo je vlada prek prvega zakonskega svežnja namenila slovenskemu prebivalstvu in gospodarstvu za blažitev posledice krize, dejansko naredili vodotesno in takšno, da bodo rešitve hitro izvedljive v realnem času".

Na podlagi dela vseh delovnih skupin se je izkazalo, da je treba pripraviti poseben zakonski sveženj za reševanje vprašanja likvidnosti gospodarstva. "Priprave zakonodajne materije se bo vlada lotila tako rekoč takoj po velikonočnih praznikih, ko bomo dobili tudi predlog smernic svetovalne skupine, ki jo vodi Matej Lahovnik," je po seji sporočil Janša.

Po njegovih besedah bo prvotna časovnica, ki jo je vlada sprejela, lahko uresničena. "Vlada bo nekje 20., 21. aprila lahko obravnavala oba zakonska svežnja," je dodal.

Tretji del pa bodo spremembe zakona o nalezljivih boleznih, ki je eno temeljnih pravnih orodij za spopad z epidemijo. Vlada je namreč ugotovila, da je zakon potreben večjih dopolnil in popravkov, zato je ministrstvu za zdravje naložila, da do prihodnjega tedna pripravi predlog novele, ki bo "nekatere določbe, ki so stare že desetletja", dopolnila na podlagi izkušenj, ki so jih pridobili v dosedanjem boju z epidemijo.

Kaj je zapisano v osnutku drugega svežnja protikoronske pomoči?

Odgovorov na vprašanji, katere predlagane rešitve bodo v končni različici in kakšen bo njihov javnofinančni učinek, pa še ni.

Vlada je že pred obravnavo drugega svežnja obljubila, da bo v njem poskrbela za popravke in dopolnitve prvega svežnja, ki je sicer začel veljati danes. Med pomembnejšimi ukrepi je državno subvencioniranje čakanja na delo. Ta subvencija je izjemnega pomena za vse v turizmu in gostinstvu, zato je predlog, da bi jo lahko zaposleni v najbolj prizadetih panogah lahko prejemali še štiri mesece po razglasitvi konca epidemije, recimo vsega skupaj pol leta, je za Radio Slovenija poročala Maja Derčar.

Zdaj je v tem prvem svežnju tudi nerodno določilo, da lahko delodajalec zaposlenega, ki čaka doma, pokliče na delo do sedem zaporednih dni v mesecu. Po novem bi lahko delavec prišel za največ sedem dni, a ne nujno zaporednih.

Pomembna dopolnitev v drugem protikoronskem svežnju bi utegnila doleteti vse, ki uživajo pravice iz starševskega varstva in družinske pomočnike: ti bi, tako kot samozaposleni, dobili temeljni dohodek – marca 350 evrov in nato dvakrat po 700 evrov.

Sorodna novica Za 900 milijonov posojil, subvencioniranje najemnin poslovnih prostorov

Milijardni sklad za krizo plačilne nesposobnosti

Drugi protikoronski sveženj je pomemben zlasti zaradi zagotavljanja likvidnosti gospodarstvu – zato, da gospodarstvo zažene dejavnosti, ko bo potrebno, do takrat pa preživi.

V največji meri bosta ugodna posojila in jamstva nudila državna SID banka in slovenski podjetniški sklad. Podjetja se bodo lahko obrnila neposredno nanju ali na svojo banko: za to je predvidenih med 800 in 900 milijonov evrov. Vendar pozor: to je za plačilno sposobna podjetja. Če bo likvidnostna kriza prešla v krizo solventnosti, pa SID banka predlaga še milijardni sklad za reševanje te težave.

70 odstotkov zneska povprečne najemnine v regiji

Številne trgovine, lokali in pisarne samevajo, najemniki ne morejo plačati najemnine zanje. Tudi rešitev zanje je predvidena v drugem svežnju. Najemniki v poslovnih stavbah, ki so zaradi odloka nehali v celoti ali delno poslovati in prostora niso oddali komu drugemu, bodo upravičeni do subvencije. Država bo iz proračuna pokrila do 70 odstotkov zneska povprečne najemnine (za poslovne stavbe) v regiji za leto 2019, odvisno od padca prihodkov.

Komur je promet upadel za manj kot 40 odstotkov, do te subvencije najemnine ne bo upravičen, poudarja Derčarjeva, ki sicer dodaja, da je tako zapisano v osnutku – čistopisa še nimajo.