Če pa bi bila vseeno uvedena, ne bi veljala za vse vpogledne vloge, temveč za večje depozite, tiste nad 100.000 evri.

Prebivalci imajo v bankah 21 milijard, od tega več kot tri četrtine oziroma 15 milijard in pol vpoglednih vlog. Podjetja za večje depozite že plačujejo ležarino, tako rekoč plačilo za hrambo, prebivalci še ne. Pa se to lahko zgodi? Za zdaj malo verjetno, pravi viceguverner Primož Dolenc.

Pa vendar. Še pred tremi leti so banke v en glas trdile, da ležarin ne bodo uvedle, zdaj pa o tem razmišlja že petina. In ugotovitev osrednje banke: če bi že uvedle plačilo za hrambo oziroma ležarino, bi z njo obremenile večje vsote, na primer depozite nad 100.000 evrov.

"Banke večinoma razmišljajo o potencialnih negativnih obrestnih merah oziroma ležarinah za večje zneske deponentov. Neka naravna meja je 100.000 evrov," pojasnjuje Dolenc.

Še vedno denar v banki

To bi sicer prizadelo samo peščico bančnih komitentov, komaj odstotek, vendar ima ta peščica na računih več kot tretjino vpoglednih vlog. Zato je bolj verjeten odgovor na ležarine sprememba v vezane depozite kot odlivi iz bank.

"Začel bi se povečevati delež vezanih vlog, torej tistih vlog, za katere je večja verjetnost, da bi bile obrestne mere pozitivne oziroma višje od vlog na vpogled," razloži viceguverner.

Ugotovitev je posledica tega, da imajo slovenski varčevalci kar polovico finančnih sredstev v bančnih depozitih, čeprav so obrestne mere že dolgo zelo nizke.