Reforme in dolgoročno vzdržnost javnih financ Sloveniji narekujejo tudi evropske politike in pravila. A kot poudarja profesor ekonomije in nekdanji finančni minister Dušan Mramor, evropska pravila niso prilagojena tako imenovanim perifernim članicam. Analizo ekonomskih politik preteklih slovenskih vlad in nauke za naprej je predstavil v novi knjigi z naslovom Vse delate narobe, razprava o tem pa je v sredo potekala na okrogli mizi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Kot je Mramor pojasnil na okrogli mizi, je za naslov knjige izbral osorno izjavo predstavnika Mednarodnega denarnega sklada slovenski delegaciji, ki po njegovem mnenju povzema odnos do tako imenovanih obrobnih držav. "V EU-ju so obrobne države v podrejenem položaju, ki jih jedrne članice dodobra izkoristijo, vendar lahko obrobne članice z dobrimi argumenti vseeno veliko dosežejo, a to zahteva zelo dobro poznavanje delovanja EU-ja, ekonomije in financ," je poudaril.

Mramor je sicer orisal del neznane ekonomske zgodovine v zadnjih 30 letih, v katerem je Slovenija med tranzicijskimi državami, ki so vstopile v EU v letu 2004, dosegla daleč najslabše rezultate. Od leta 2000 je realni BDP na prebivalca narasel samo za 40 odstotkov, na Slovaškem pa denimo za skoraj 100 odstotkov. Po negativnem obdobju izstopa predvsem drugo desetletje. Kot je opozoril, je Slovenija pred letom 2005 vodila odgovorno ekonomsko politiko, z vstopom v mehanizem ERM2 in EU-ja pa je izgubila ključne instrumente ekonomske politike, deloma so slovenske vlade tudi sprejemale napačne odločitve.

Kritike različnega odnosa Bruslja do jedrnih in do obrobnih držav članic

Ključne ekonomske odločitve tega obdobja je opisal tudi v omenjeni knjigi, katere cilj je pojasniti, kaj je šlo v Sloveniji narobe po vstopu v EU in evropsko monetarno unijo. Avtor je kritičen zlasti do evropskega fiskalnega okvira, ki je bil leta 2016 za Slovenijo še zlasti neugoden. Ko je na to opozarjal v Bruslju, je dobil odgovor, da je metodologija razumljiva le 'raketnim znanstvenikom', je povedal.

Ponovno je navedel različen odnos Bruslja do jedrnih in do obrobnih držav članic. "Nemci niso dobili nobene kazni za javnofinančni primanjkljaj, Grke pa so namlatili, da je bilo res hudo," se je spomnil dvakratni finančni minister. Mramor je bil član slovenske vlade v obdobju od leta 2002 do leta 2004 in v času globoke krize med letoma 2014 in 2016.

"In nas so kar naprej silili v privatizacijo, češ, saj boste dobili financiranje, ampak na drugi strani boste pa privatizirali. To je bilo noro, da so skušali prek Hrvaške prevzeti Telekom, za Luko Koper pa tudi vemo – čisto vsak jo je hotel," je dejal.

"Vse je bilo dirigirano iz centra moči Evrope," je dogajanje komentiral mednarodni bančnik Marko Voljč. Na okrogli mizi je bilo slišati, da se je z manjšimi članicami delalo tako, kot zdaj Trump dela z Evropo, a tudi, da je zdaj slika obrnjena, je za Radio Slovenija poročala novinarka Erika Štular. Biti na periferiji je namreč danes po besedah profesorja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Janeza Prašnikarja morda celo prednost. "Saj se lažje prilagodiš," je menil.

Mramor je ocenil tudi učinkovitost in ustreznost usmeritev posameznih slovenskih vlad v obdobju od leta 1997. Aktualne vlade Roberta Goloba mednje še ni uvrstil, saj se ji mandat še ni iztekel, je pa skupaj s sogovorniki ocenil nekatere njene ukrepe. Glede predloga pokojninske reforme, o katerem so socialni partnerji podpisali dogovor ravno v sredo, je predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun dejal, da temeljite analize, kaj pomeni, še ni. "Ključno vprašanje, razmerje med vplačili in izplačili, s to reformo ni rešeno," je dejal. Nasprotno je državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec dejala, da gre za korak v pravo smer.