Zaradi nižjih cen nafte na svetovnih borzah, ki so trenutno najnižje v zadnjih šestih letih, se bodo znova občutno pocenili naftni derivati. 95-oktanski bencin bo cenejši za slabe tri cente, dizelsko gorivo in kurilno olje pa za štiri cente. Tako nizke cene pogonskih goriv so bile v Sloveniji nazadnje decembra 2010. O gibanju cen nafte se je Slavko Bobovnik v Odmevih pogovarjal z nekdanjim predsednikom uprave Petrola Janezom Lotričem.

Kako dolgo se lahko ta, za žepe državljanov dobra zgodba še nadaljuje? Kako globoko bosta črti še zdrsnili?
Po mojem osebnem mnenju ne več dosti, ker so cene že na tako nizki ravni, da tisti igralci, ki vplivajo na cene, po mojem mnenju nimajo več interesa, da bi cene padale.

Kdo pa so igralci, ki vplivajo na to igro?
Imamo dva glavna igralca, ZDA in Savdsko Arabijo.

Najpogosteje smo rekli, da vsa ta igra vodi k temu, da bi oslabili Rusijo? Je to res?
To je sicer res, ampak glavni razlogi tičijo drugje.

Čeprav zadnje čase pravijo, da nizke cene derivatov v težave spravljajo tudi nekatera ameriška podjetja, ki se ukvarjajo s pridobivanjem nafte iz skrilavcev? Tudi v Teksasu in Dakoti stanje ni rožnato. Do kakšne cene je pridobivanje nafte iz skrilavcev še mogoče?
Mislim, da so skrilavci zdaj neekonomični. Viri nafte, ki so povzročili padec cene, so konvencionalni viri, kjer se uvajajo nove tehnologije. V ZDA so v zadnjih 15 letih razvili nove tehnologije, ki so omogočile zelo poceni črpanje iz starih ležišč, ki jih 30 ali 40 let niso uporabljali, nove tehnologije pa so to omogočile. To je povzročilo ogromno povečanje proizvodnje surove nafte v ZDA, tako da so ZDA danes največji proizvajalec nafte in so po 40 letih začele nafto in naftne derivate izvažati na svetovno tržišče.

Predvsem pa manj kupujejo, kot so kupovale.
Nič ne kupujejo. Oni so neto izvoznik.

Sleherni dan je zaradi večje proizvodnje in nižje porabe na trgu preveč dva milijona sodov nafte, sedem odstotkov vse proizvodnje OPEC-a. Kakšen je položaj OPEC-a v tem trenutku?
Mislim, da je slab, saj so člani OPEC-a tako Libija kot Venezuela in Iran. Savdska Arabija kot največji proizvajalec tudi vodi svojo politiko in očitno želijo prevzeti izgubljene položaje na tržišču, ki so jih zadnjih 30 let izgubljali.

Ampak države OPEC-a imajo na eni strani državne zaloge, finančne zaloge, na drugi strani pa razmeroma nizke stroške črpanja. Si oni lahko privoščijo to igrico še lep čas?
Tudi Savdska Arabija je dosegla raven cen, kjer tega dolgoročno več ne morejo zdržati, ker imajo ogromne stroške, tako socialne stroške, s katerimi vzdržujejo mir v državi, kot ogromne vojaške stroške, saj financirajo precej vojn v regiji. Druge članice OPEC-a, predvsem Venezuela in Iran, pa so daleč pod tistimi prihodki, ki so jih načrtovale za svoje proračune.

Cena okoli enega evra pomeni tudi veliko manj interesa tistih, ki se ukvarjajo z električnimi vozili in nasploh z alternativnimi viri.
Jasno, vsi ti viri v konkurenčni cenovni vojni izgubljajo, čeprav imajo dolgoročno še vedno dobro perspektivo, saj se svetovna politika zaveda težav, povezanih z dvigovanjem temperature, in je preprosto ta pot nujna.

Potrošniki smo seveda veseli, tudi to noč bomo zaslužili do dva evra, odvisno, kaj vozimo in kaj natakamo. Kaj pa dolgoročno gledano?
Dolgoročno je to dobro. Čim nižja je energija, več blaginje je. Nizka energija je pravzaprav potrebna.

Mi cene spuščamo, a smo še vedno dražji od večine sosedov. Številni so prepričani, da z visokimi trošarinami in drugimi davščinami sami sebi delamo škodo.
To je gospodarska politika vlade, ki optimizira proračun, in je vse odvisno od tega.

Je to dolgoročno gledano smiselna politika vlade?
Dolgoročno moramo biti konkurenčni kot celota, in če ima gospodarstvo višjo ceno energije kot druga gospodarstva, smo na ta način nekonkurenčni.

Ne bo več dolgo šlo navzdol?
Ne, po mojem mnenju ne.