A če bi države med seboj sodelovale, zaščiteni potrošniki - med njimi so gospodinjstva - tudi ob morebitnih šestmesečnih motnjah dobav pomanjkanja ne bi občutili, zatrjuje poročilo poročilo o odpornosti evropskega plinskega sistema na nepredvidljive dogodke, kot je morebitna prekinitev dobave ruskega plina, ki ga je Evropska komisija predstavila danes.

Rusko-ukrajinski plinski spor, ki je leta 2009 povzročil motnje v dobavi plina Evropi, je namreč regijo letos znova postavil pred ta izziv. Vendar pa je želela biti Evropska komisija pripravljena in je izvedla energijske obremenitvene teste, da bi tako dobila predstavo, kje se bodo pojavile največje težave in kako se jih da ublažiti.

Kot so sporočili iz Bruslja, rezultati t. i. energijskih obremenitvenih testov, ki so bili izvedeni v 38 državah, kažejo, da je najbolje, če države članice delujejo usklajeno, omogočajo delovanje tržnih sil, morebitne ukrepe na regionalni ravni pa skrbno pripravijo in uporabijo le, če bo to potrebno.

Evropski komisar za energetiko Günther Oettinger je ob tem dejal: "Če delamo skupaj, pokažemo solidarnost in implementiramo priporočila, ki jih podaja poročilo, nobeno gospodinjstvo v EU-ju to zimo ne bo ostalo brez plina."

EU uvozi 53 odstotkov energije, ki jo porabi
Danes predstavljeno poročilo je sicer del kratkoročnih ukrepov za energetsko varnost, ki so del celovite strategije Evropske komisije za krepitev zanesljivosti oskrbe z energijo. Ta predvideva dokončanje notranjega trga z energijo, nadgradnjo energetske infrastrukture, povečanje energetske učinkovitosti, raznolikost zunanjih virov energije in izkoriščanje domačih virov (fosilnih in nefosilnih).

EU uvozi 53 odstotkov energije, ki jo porabi. Energetska odvisnost EU-ja pri surovi nafti znaša skoraj 90 odstotkov, pri zemeljskem plinu je 66-odstotna, pri trdih gorivih 42-odstotna, pri jedrskem gorivu pa 40-odstotna. EU sicer 48 odstotkov vse energije porabi za ogrevanje prostorov in vode.