Za svežo rast lahko vzroke iščemo v vse več novookuženih po svetu, kar vse bolj ogroža okrevanje v obliki črke V, svoje so dodale še ameriško-kitajske napetosti, kar vlagatelje sili, da iščejo varno zatočišče. A ključni razlog, da se je zlato letos podražilo že za 27 odstotkov, je nedvomno tiskanje denarja, ki ga centralne banke po vsem svetu izvajajo v takšnem obsegu, kot še nikoli v zgodovini. V teoriji bi to moralo prinesti inflacijo, zlato pa je že od nekdaj naložba, s katero se lahko zavaruješ pred inflacijo.

Sorodna novica Zlata mrzlica sporoča, da je svet v težavah

Oportunitetnih stroškov ni več
Pomembno vlogo pri vse višji ceni zlata ima tudi obvezniški trg. Zahtevana donosnost ameriške 10-letne obveznice je zdrsnila pod 0,6 odstotka (z upoštevanjem inflacije je donosnost negativna), s tem pa je oportunitetni strošek držanja zlata, ki ne prinaša dividend ali obresti, nizek. V zgodovini se je že pogosto dogajalo, da so negativne realne donosnosti ameriških državnih obveznic podžigale cene zlata.

Ker bodo centralne banke predvidoma še dolgo vodile nenormalno ekspanzivno denarno politiko, bi lahko zlato v prihodnosti še pridobivalo, zato naj bi imel vsak vlagatelj v svojem portfelju nekaj zlatih naložb (fizično zlato, ETF-skladi ...).

Bitcoin spet nad 10 tisoč dolarji
Vse bolj vroče je tudi na trgu kriptovalut, kjer so vzroki za rast podobni kot pri plemenitih kovinah. Bitcoin je tako v nedeljo prvič po juniju oziroma po sedmih tednih spet splezal nad 10 tisoč dolarjev, njegova tržna kapitalizacija je dosegla 190 milijard dolarjev.