Decembrske iskrice
Najprej sta se dopoldne sešla Cerar in Juncker, nato pa še ministrica in komisarka. Ministrica Mateja Vraničar Erman je po sestanku s komisarko dejala, da je pri slovenskem alternativnem predlogu prodaje NLB-ja še veliko odprtih vprašanj. Komisija je Slovenijo opozorila, da slovenski predlog ne naslavlja vseh težav, a ministrica še ni izgubila upanja, da bi do konca meseca oblikovali končni predlog.
Ministrica ni želela podrobneje govoriti o odprtih vprašanjih, dejala je le, da je bil sestanek zelo konkreten in konstruktiven, zaradi odprtih vprašanj pa so si vzeli nekaj dni časa za premislek, preden bodo znova sedli za mizo. Datum naslednjega srečanja ministrice in komisarke še ni določen. "Pogovori bodo tekli tako na tehnični kot na politični ravni zelo intenzivno še ves mesec," je še povedala ministrica.
Na vprašanje, ali bi bila s tem v celoti odpravljena zaveza za prodajo 75-odstotnega državnega deleža v NLB-ju, določena v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči banki leta 2013, ministrica odgovarja, da je prodaja balkanskih podružnic alternativa prodajni zavezi po osnovni določbi, tako da bi s tem predlogom končali celoten postopek prestrukturiranja NLB-ja. Slovenija bi bila po ministričinih besedah pripravljena sprejeti tudi morebitne dodatne ukrepe, če bi se Evropski komisiji to zdelo potrebno, zato da bi ta sprejela osnovni slovenski predlog.
V Evropski komisiji so po srečanju povedali, da sta komisarka in ministrica razpravljali o slovenskih načrtih za spoštovanje odločbe o državni pomoči, zlasti zaveze za "delno prodajo" državnega deleža banke, ter da komisija in slovenske oblasti ostajajo v stiku. "Delna prodaja državnega deleža NLB-ja je pomembna zaveza za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti banke, na podlagi katere je komisija odobrila znatno državno pomoč NLB-ju v letu 2013," so poudarili v komisiji in ponovili, da so članice odgovorne za spoštovanje svojih zavez.
Cerar: Juncker je pokazal razumevanje
Cerar je po sestanku z Junckerjem povedal, da je Juncker pozorno prisluhnil in pokazal razumevanje za slovenski predlog glede usode NLB-ja. Ob tem je poudaril, da je za to vprašanje seveda pristojna komisarka za konkurenco Margrethe Vestager in da je bil njegov pogovor z Junckerjem informativne narave. Danes pa ne gre pričakovati končnih odločitev.
Cerar poudarja, da je Slovenija pripravila dober alternativni predlog, ki ponuja rešitev v duhu sprejetih zavez in zagotavlja, da dosežemo isti cilj po drugačni poti. Slovenska rešitev po Cerarjevih besedah ohranja banko v polnem delovanju, in kar je najpomembneje, obvaruje davkoplačevalce pred novimi izgubami. "Zame so slovenski davkoplačevalci prioriteta," je poudaril premier.
Cerar verjame, da ima Slovenija dobre argumente
"Moramo biti potrpežljivi, a vztrajni pri argumentih, za katere verjamemo, da so zelo dobri," je dejal premier. Ob tem je poudaril tudi, da bo Slovenija prisluhnila argumentom komisije in dobro premislila, če bo ta podala kakšen dober, konstruktiven predlog. O podrobnostih v povezavi s temi morebitnimi predlogi komisije premier ni želel govoriti. Dejal je le, da nasprotna stran za zdaj še vedno vztraja pri neki obliki privatizacije NLB-ja, kar je legitimno izhodišče, ki izhaja iz zavez.
Na vprašanje, ali vidi na strani komisije pripravljenost, da se odreče osnovni zahtevi po privatizaciji NLB-ja, premier odgovarja, da je njihov cilj z dobrimi argumenti prepričati, da privatizacija NLB-ja ni edina možnost, ki bi privedla do cilja. Pri tem je poudaril, da Slovenija predlaga tudi sprejetje kompenzacijskih ukrepov, ki banki ne bodo dajali nesprejemljive prednosti pred drugimi, in da je slovenski predlog naravnan v razvojne namene. Rešitev je treba po Cerarjevih besedah najti do konca meseca. "Imamo še čas, vendar ga ni veliko, zato se intenzivno pogajamo,"
Cerar je še dodal, da v pogovoru z Junckerjem ni bila izražena nobena povezava med arbitražo in NLB-jem z vidika prava. Takšna povezava bi bila po njegovih besedah tudi popolnoma neustrezna, saj je jasno, da gre za dve popolnoma različni situaciji.
Pomoč pri izvajanju arbitraže. Hrvaški politiki niso zaskrbljeni.
Juncker je po Cerarjevih besedah tudi zatrdil, da komisija vztraja pri večkrat izraženem stališču, da je treba arbitražno odločbo spoštovati in jo izvesti. V tem smislu sta z Junckerjem ugotovila, da je nastopil čas, da komisija pristopi k temu, kar je napovedala, torej da je pripravljena pomagati pri izvajanju arbitražne odločbe, je pojasnil Cerar. V tej smeri bo komisija, kot je napovedal Juncker, storila nadaljnje korake, "kajti zavedata se, da bo rok za pripravo izvajanja arbitražne odločbe kmalu potekel", je še povedal premier.
Na Cerarjevo srečanje z Junckerjem so se odzvali tudi v hrvaški politiki. "Komisija ni stranka v postopku in podpisnica sporazuma, ki za Hrvaško ni več veljaven, zato ne razumem kakšno vlogo bi lahko tu imela komisija," je dejal Miro Kovač poslanec HDZ-ja. Predsednik SDP-ja Davor Bernardić pa je dejal, da je stališče evropske komisije bolj posvetovalne narave in ni zavezujoče, saj komisija nima pravnih pristojnosti za urejanje vprašanja med dvema državama.
NLB bi morali prodati do konca leta
Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB-ja v času krize prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj 50 odstotkov do konca tega leta, preostanek pa do konca 2018.
Koalicija se ne strinja s prodajo banke v tem trenutku, v Bruslju pa ne z odlogom prodaje, zato vlada predlaga finančne kompenzacije NLB-ja državi oziroma nastajajočemu skladu skladov, ki bi financiral projekte malih in srednjih podjetij.
V Evropski komisiji so v četrtek po odločitvi vlade poudarili, da ne želijo prejudicirati izida današnjih pogovorov, in znova izpostavili pomen spoštovanja zaveze o prodaji 75-odstotnega državnega deleža NLB-ja za dolgoročno vzdržnost banke.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje