"Prodaja 75-odstotnega državnega deleža v NLB-ju je pomembna zaveza za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti banke, na podlagi katere je komisija leta 2013 odobrila znatno državno pomoč NLB-ju. Članice so odgovorne za spoštovanje svojih zavez," so poudarili.

"Komisija in slovenske oblasti ostajajo v stiku z namenom razprave o slovenskih načrtih za uresničitev odločbe o državni pomoči, še zlasti zaveze za prodajo 75-odstotnega deleža banke," so sporočili s komisije po sestanku finančne ministrice Mateje Vraničar Erman in komisarke za konkurenco Margrethe Vestager. Ob tem so spomnili, da so na zahtevo Slovenije maja letos odobrili postopnejšo prodajo v dveh korakih.
Dva mogoča scenarija
Evropska komisija pa bi se bila pripravljena nadalje pogovarjati zlasti o možnosti prodaje manjšega deleža banke znanemu kupcu do konca leta ob ustreznih kompenzacijskih ukrepih, torej o t. i. pred-IPO postopku, so sporočili s finančnega ministrstva po sestanku v Bruslju. Poleg te ostaja na mizi še ena možnost: da se sankcija prodaje podružnic v državah Zahodnega Balkana nadomesti z drugačno obliko sankcije, finančno odmero banke državi, ki je zagotovila državno pomoč, je pojasnila Vraničar Ermanova.

"S komisarko je dogovorjeno, da bomo ti dve možnosti v prihodnje podrobno preučili na tehnični ravni in da se bova v najkrajšem mogočem času znova sešli in pogledali napredek," je povedala ministrica.
Na vprašanje, kolikšen delež banke bi lahko prodali do konca leta, je odgovorila, da se o konkretnih odstotkih niso pogovarjali in da je to stvar nadaljnjih pogajanj. "Nižji je odstotek, ostrejši bodo drugi kompenzacijski ukrepi," je izpostavila. S slovenskega vidika je po njenih besedah pri tem najpomembneje, da država kljub morebitni spremembi prodajnega postopka ostane 25-odstotna lastnica in da se zadrži kriterij razpršenosti lastništva.

Slovenija je do zdaj zaveze izpolnila in tudi tokrat naša prizadevanja ne gredo v smeri neizpolnitve zavez, ampak v smeri izpolnitve zavez, ki bo poštena in pravična do slovenskih davkoplačevalcev, je še poudarila ministrica.

Slovenija bi morala zaradi obsežne državne pomoči NLB-ju v sklopu sanacije bank leta 2013 skladno z enkrat že spremenjenimi zavezami do konca tega leta prodati najmanj polovico delnic 100-odstotno državne banke, preostalo pa do konca 2018. V skladu s prvotno zavezo bi morala tri četrtine NLB minus eno delnico prodati do konca tega leta.
DeSUS proti prodaji tudi manjšega deleža
"Stranka DeSUS prve rešitve ne bo podprla," je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo poudaril njen predsednik Karl Erjavec in dodal, da se zdi finančna kazen bolj sprejemljiva. DeSUS je proti prodaji tudi le manjšega deleža NLB-ja, saj se bo pri njej upoštevalo tudi problem, ki je povezan s prenesenimi deviznimi vlogami hrvaških varčevalcev nekdanjega LB-ja, kar bo po Erjavčevih besedah znatno znižalo ceno. "Mislimo, da se je treba glede zavez, ki jih je Slovenija dala leta 2013 ob sanaciji NLB-ja, z Evropsko komisijo pogajati še naprej," je dejal.

Kot je poudaril, v DeSUS-u ne želijo, da bi bili davkoplačevalci dvakrat prikrajšani: prvič, ko so leta 2013 sanirali NLB in drugič še ob prodaji, ker cena ne bi dosegla realne vrednosti.

SMC in SD čakajo na pojasnila
V ostalih dveh koalicijskih partnericah za zdaj dogajanja ne komentirajo, saj bodo počakali na podrobnejša ministričina pojasnila glede današnjega obiska v Bruslju. Pričakovati je, da bo o tej problematiki v kratkem razpravljala koalicija, ter da se bo z njo na naslednji seji seznanila vlada.