Finančna ministrica pričakuje nadaljevanje konstruktivnih pogovorov z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager. Ti na strokovni ravni sicer po zagotovilih finančnega ministrstva zelo intenzivno potekajo že vse od junijskega propada prve javne prodaje delnic NLB-ja, vendar je napredek, kot je dejala Vraničar Ermanova, razmeroma skromen.

Ministrica v četrtek v Bruslju na tretjem sestanku s komisarko na temo uresničevanja zavez glede NLB-ja na podlagi soglasja komisije k obsežni državni pomoči banki konec leta 2013 tako upa na preboj.

Na vprašanje TV Slovenija, ali je glavni cilj, da se prodaja preloži na obdobje po državnozborskih volitvah prihodnje leto, je Vraničar Ermanova ob robu današnje konference Slovenskega državnega holdinga o upravljanju kapitalskih naložb države odgovorila, da jo je vlada pooblastila, da prouči različne možnosti.

Na mizi različne možnosti
"Različne opcije so še na mizi. Videti moramo, katera bi bila najbolj sprejemljiva za vse strani. Moje ključno prizadevanje gre v smeri, da lahko banka nemoteno in uspešno deluje tudi po 1. januarju, čeprav ne bo izpolnjena zaveza o prodaji najmanj 50-odstotnega deleža banke," je dejala.

Slovenija bi morala skladno z enkrat že spremenjenimi zavezami do konca tega leta prodati najmanj polovico delnic 100-odstotno državne največje banke v državi, ostalo pa do konca 2018.

Vendar se je vlada junija po izpeljani večini postopkov za javno prodajo delnic banke mednarodnim investitorjem odločila, da postopka ne izvede do konca. Ministrski zbor se ni strinjal s ponujeno ceno za delnico banke, opozoril pa je tudi nekatera tveganja, predvsem tista, povezana s prenesenimi deviznimi vlogami hrvaških varčevalcev.

Vlada je v četrtek sprejela izhodišča za prvi sestanek ministrice s komisarko po junijski odločitvi. Stališče vlade je, da želi Slovenija zagotoviti izpolnitev še zadnjih kompenzacijskih ukrepov iz odločbe Evropske komisije o soglasju k državni pomoči za NLB iz leta 2013 na način, ki ne bo oškodoval slovenskih davkoplačevalcev in hkrati ne bo v nasprotju s pravili EU-ja glede danih državnih pomoči.

Vlada: Prodajo je bolje odložiti
Upoštevajoč vse preučene okoliščine in možnosti, vlada po navedbah ministrstva še vedno ocenjuje, da je najprimerneje odložiti postopek privatizacije NLB-ja in v tem času nasloviti vprašanje prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev, ki "močno ovira izvedbo ekonomsko utemeljenega privatizacijskega postopka". Po mnenju vlade tega vprašanja ni mogoče nasloviti z enostranskimi ukrepi, ampak le na meddržavni ravni, zato bo okrepila prizadevanja v tej smeri.

Po oceni vlade je nemogoče privoliti v predloge, ki bi pomenili dodatno finančno breme zanje "bodisi prek nižje kupnine za NLB v primeru prodajne cene, ki bi bila nižja zaradi tveganj prenesenih deviznih vlog, bodisi zaradi učinka morebitnega krčenja NLB Skupine na njeno vrednost."

Ob upoštevanju scenarija, da bi komisija v skladu z odločbo o soglasju k državni pomoči zahtevala prodajo bank iz skupine na območju nekdanje Jugoslavije, je vlada sklenila, da je cilj NLB-ja ohraniti kot močno regionalno bančno skupino.