Ministrica s sodelavci se bo tako v četrtek dopoldne srečala z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager na drugem sestanku po junijski odločitvi vlade, da zaradi nezadovoljstva s ponujeno ceno za delnice in tveganj, povezanih s problematiko prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanjega LB-ja, ne nadaljuje postopka javne prodaje delnic državne Nove Ljubljanske banke (NLB).

Pretekli četrtek je namreč ministrica za finance Mateja Vraničar Erman dobila mandat vlade za pogovore. Stališče vlade je, da želi Slovenija zagotoviti izpolnitev še zadnjih kompenzacijskih ukrepov iz odločbe Evropske komisije o soglasju k državni pomoči za NLB iz leta 2013 na način, ki ne bo oškodoval slovenskih davkoplačevalcev in hkrati ne bo v nasprotju s pravili EU-ja glede danih državnih pomoči. Obenem je cilj vlade NLB ohraniti kot močno regionalno bančno skupino, kar pomeni, da ji ne bi bilo treba prodati donosnih bank v državah nekdanje Jugoslavije.

Slovenija bi morala zaradi obsežne državne pomoči NLB-ju v sklopu sanacije bank skladno z enkrat že spremenjenimi zavezami do konca tega leta prodati najmanj polovico delnic največje slovenske banke, ki je 100-odstotno v državni lasti, ostalo pa do konca 2018.

Sankcija za neuresničitev zavez
V odločbi o državni pomoči iz leta 2013 je predvidena sankcija za neuresničitev zavez že omenjena prodaja bank na Zahodnem Balkanu. V tem primeru bi morala vlada imenovati skrbnika, s katerim bi se morala strinjati Evropska komisija (EK). Ta bi dobil nalogo, da neodvisno izvede postopek prodaje.

Da bi se temu scenariju, ki bi zmanjšal vrednost NLB-ja in s tem državne naložbe v njem, izognili, bo ministrica na četrtkov sestanek prišla z več predlogi.

Prvi predlog: Triletni odlog
Prvi je predlog, ki je del vladnega sklepa iz preteklega četrtka in je koalicijsko usklajen. Gre za to, da bi Slovenija dobila do triletni odlog prodaje banke, v zameno pa bi morala privoliti v več kompenzacijskih ukrepov. Neuradno gre za ukrepe pri korporativnem upravljanju za dodatna zagotovila za neodvisnost nadzornikov banke ter za podaljšanje in zaostritev ukrepov za omejitev prevzemov in s tem rasti NLB Skupine. Kot je slišati neuradno, so ti ukrepi usklajeni z vodstvom banke in so zanje sprejemljivi. A v Bruslju neuradno navdušenja nad tem predlogom ni.

Drugi predlog: Dodaten pritisk na Hrvaško
Kot drugo naj bi ministrica predlagala diplomatsko-pravne ukrepe, s katerimi bi izvedli dodaten pritisk na Hrvaško glede vprašanja prenesenih vlog varčevalcev in s tem povezanega spoštovanja sporazuma o nasledstvu in poznejšega meddržavnega memoranduma z Mokric. Neuradno se govori o imenovanju neodvisnega strokovnjaka za tolmačenje nasledstvenega sporazuma.

Kot je slišati iz neuradnih virov, naj bi sicer EK v zadnjem času pokazal več razumevanja za to problematiko na Hrvaškem, katere kolateralna žrtev je NLB, in privolila v okrepljeno komunikacijo z Zagrebom. Slovenija tako morda lahko računa na dejavnejšo vlogo komisije pri tem vprašanju, a na drugi strani so v Bruslju prepričani, da zaradi tega ni potrebe po odlogu prodajnega postopka, saj lahko ti napori potekajo vzporedno.

Predlog Bruslja
Predlog, na katerega naj bi v Bruslju najbolj opozarjali, je t. i. model earn out, ki predvideva, da se v primerih, ko je med prodajalcem in kupcem velika razlika v določitvi upravičene cene za neko podjetje, stranki dogovorita, da bo kupec plačal manj, prodajalec pa bo ob izpolnjevanju določenih finančnih kazalnikov še nekaj let prejemal del prihodkov ali dobička prodanega podjetja.

Slovenska stran do te zamisli neuradno ni naklonjena, saj ocenjuje, da bi bil pritisk na znižanje cene v tem primeru velik, za omenjeno kompenzacijo iz poznejšega poslovanja NLB-ja pa ni nobene garancije. Element tveganja v postopku namreč ni poslovanje banke, ampak omenjena problematika na Hrvaškem.

Komisija neuradno predlaga tudi, da bi Slovenija do konca tega leta prodala nekaj manjši delež banke, govori se o od 40 do 45 odstotkih. Slovenska stran naj bi pozdravljala pripravljenost komisije na prožnost, a si želi, da bi bil ta delež nižji.

Alternativni predlogi
Ob tem naj bi neuradno komisiji predlagala, da bi Slovenija storila neke vrste predkorak k novemu prodajnemu postopku po metodi javne prodaje delnic in znanemu kupcu do konca tega leta prodala določen manjši delež banke ter s tem pokazala resnost.

Slovenija ima po navedbah neuradnih virov pripravljen še en predlog. Da bi se izognili prodaji bank na Balkanu, naj bi, če bo to treba, predlagala, da se pričakovana kupnina od prodaje bank v znesku 75 odstotkov knjigovodske vrednosti delnic oz. okoli 360 milijonov evrov plača kot denarna sankcija NLB-ja državi, banka pa bi jo odplačevala v daljšem časovnem obdobju. Ta zadnja dva slovenska predloga naj sicer še ne bi bila popolnoma koalicijsko usklajena.

V vsakem primeru se glede na neuradne informacije v četrtek pričakuje težko srečanje.