Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) je pred desetimi leti pri mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov (International Centre for Settlement of Investment Disputes – ICSID), s sedežem v Washingtonu, sprožilo arbitražni postopek proti slovenski državi zaradi nedobavljene električne energije iz krške jedrske elektrarne (NEK). Slovenija je po mnenju arbitrov kršila pogodbo iz leta 2001, saj med 1. julijem 2002 in 18. aprilom 2003 Hrvaški zaradi ustavne presoje ni dobavljala polovice električne energije iz NEK-a.

Po poročanju HRT-ja je arbitražno sodišče razsodilo, da mora Slovenija HEP-u plačati približno 20 milijonov evrov odškodnine in nekaj več kot 9 milijonov evrov za odvetniške in druge stroške, ki jih je imel HEP v postopku, ter za pripadajoče obresti, kar naj bi skupaj znašalo več kot 40 milijonov evrov.
Cerar neprijetno presenečen
Premier Miro Cerar je neprijetno presenečen. "Gre za precej visoka finančna sredstva. Čeprav je bilo zahtevku ugodeno samo delno, bo Slovenija očitno morala plačati visok znesek. To je huda obremenitev za proračun v situaciji, za katero vemo, da je še vedno zahtevna," je dejal predsednik vlade. "To je še ena stvar, ki dokazuje, kako smo v preteklosti marsikdaj ravnali nepremišljeno in kako se je nakopičilo polno stvari, s katerimi se zdaj moramo soočiti, jih prebroditi, da bomo lahko Slovenijo popeljali na pot trajnostnega razvoja," je še poudaril.

Zato je po premierjevih navedbah pomembno, da ne ponavljajo napak, da odgovorno gospodarijo in da ne povzročajo prihodnjim generacijam tega, kar so prejšnje generacije povzročile sedanjim. "Z zadevo se moramo soočiti odgovorno. Našli bomo rešitev," je sklenil premier.

Milanović: Slovenija vse izgubi
Hrvaški premier Zoran Milanović je odločitev v Bruslju komentiral z besedami, da Slovenija na koncu izgubi vsak spor s Hrvaško. "O čemer koli se sprejo z nami, na koncu izgubijo," je dejal. Najljubši je bil Hrvaški po Milanovićevih besedah spor glede Ljubljanske banke, saj je šlo resnično za rop zasebnega premoženja tisoče Hrvatov. "Na koncu je presodilo sodišče za človekove pravice. To je pravica. Počasna, a dosegljiva," je še dodal hrvaški premier po koncu dvodnevnega vrha EU-ja v Bruslju.

Prva prekinitev leta 1998
ELES je prekinil dobavo električne energije iz Krškega Hrvaški 30. julija 1998 na zahtevo ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki ga je vodil Metod Dragonja, zdajšnji državni sekretar na finančnem ministrstvu. Hrvaška stran se ni odzivala na opozorila Slovenije, naj se rešijo nekatera vitalna vprašanja, med njimi dokaj običajno tekoče plačevanja dobav električne energije in priznavanje že sprejetih dogovorov. HEP je spomladi 1998 prenehal poravnavati prav vse svoje obveznosti.

Po dolgotrajnih pogovorih je bil konec leta 2001 podpisan meddržavni sporazum o NEK-u, Slovenija pa naj bi Hrvaški začela dobavljati elektriko najpozneje do julija 2002. Toda Občina Krško, ki jo je tedaj vodil sedanji evropski poslanec iz vrst SLS-ja Franc Bogovič, je junija 2002 na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti omenjene meddržavne pogodbe, in sicer na podlagi potrebnih 30 podpisov poslancev, večinoma iz vrst tedanje opozicije (SDS, SLS, NSi, SNS, SMS). Ti so presodili, da je meddržavna pogodba škodljiva tako za prebivalce Posavja kot tudi celotne Slovenije.

Ustavni sodniki so nato sredi decembra 2002 presodili, da pogodba ni neustavna. Dobava elektrike na Hrvaško je znova stekla aprila 2003, vmes pa je meddržavno pogodbo ratificiral še DZ.