Zaprtje trgovin ob nedeljah so še prejšnji teden podpirale tako koalicijske kot opozicijske stranke. Zdaj pa so se oglasili trgovci, ki nedeljskemu zaprtju odločno nasprotujejo. Medtem si Cerkev še vedno prizadeva, da bi bila nedelja dela prost dan in kot tak namenjen duhovnemu in verskemu življenju.

Po epidemiji prizadevanja usmeriti v gospodarsko rast

Spomnimo, da so trgovci pred dvema letoma že prišli nasproti zaposlenim v trgovini, ko so s spremembo kolektivne pogodbe privolili v to, da smejo trgovke in trgovci delati največ 20 nedelj na leto. Nedeljskemu zaprtju pa tudi tokrat ostro nasprotujejo ter politične stranke in sindikate pozivajo, naj se razprava o nedeljskem delu trgovin zamakne. Poledice bi bile po njihovem mnenju preveč usodne za gospodarstvo.

Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah opozarja, da bi nedeljsko zaprtje pomenilo občuten padec prihodkov. "Predvidevamo 10-odstotni padec in posledično tudi odpuščanje delovne sile v prodajalnah, po predvidevanjih bi se ta številka lahko gibala okoli 12.000," poudarja Lahova in opozarja, da bi bilo treba po epidemiji prizadevanja usmeriti v gospodarsko rast. Za to pa je potrošnja – tudi v turističnih krajih – ključna.

Cerkev: V nedeljo čas za družino in za naravo

To so argumenti, ki smo jih od trgovcev poslušali tudi v času referenduma leta 2003, ko ni bilo epidemije, pa opozarja generalni tajnik Slovenske škofovske konference Tadej Strehovec:
"Menimo, da se kakovost življenja državljanov ne meri samo po tem, kako so trgovine odprte, ampak predvsem po tem, koliko imajo ob vsem delu časa za svoje družine, za obisk narave, za svoje prijatelje, za to, da napolnijo smisel svojega življenja."

Nedavna epidemija je po njihovem pokazala, da lahko državljani vse nakupe opravimo med tednom, v Cerkvi pa so še prepričani, da je za trgovine v turističnih krajih mogoče najti ustrezne rešitve.