Minister za delo Janez Cigler Kralj je med ključnimi ukrepi osmega protikoronskega zakona (PKP 8) poudaril podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo in odvzem dela bremena delodajalcem zaradi zvišanja minimalne plače.

Na seji odbora DZ-ja za delo, družino, socialne zadeve in invalide je minister za delo Janez Cigler Kralj povedal, da bo tudi osmi protikoronski zakon uveljavil ukrepe za ohranitev delovnih mest, torej za trg dela in pomoč gospodarstvu. Posebej pa je poudaril še skrb za starejše.

Subvencioniranje čakanja na delo, s katerim država pomaga podjetjem od prve razglasitve epidemije spomladi 2020, se bo po predlogu PKP 8 podaljšalo do konca aprila. Nato ga bo lahko vlada dvakrat podaljšala za po mesec dni.

Ukrep bo veljal za vse delodajalce, registrirane do 31. decembra 2020, ki so jim prihodki zaradi epidemije upadli za več kot 20 odstotkov, ob čemer je Cigler Kralj kot novost navedel določbo, po kateri bo država tistim, ki ne morejo poslovati zaradi vladnih odlokov, krila stroške v povezavi z zaposlenimi na čakanju na delo doma v celoti, torej bruto bruto.

Državno subvencioniranje minimalne plače

Minimalna plača se je z letošnjim januarjem zvišala, kar se zdi ministru prav, vendar to pomeni breme za delodajalce, zato jim ga bo začasno deloma pomagala nositi država.

Če delavec ne dosega minimalne plače, je v prvi polovici leta predvidena subvencija v znesku 50 evrov, v drugi polovici leta pa se bo delodajalce razbremenilo pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju.

Predlog PKP 8 odpravlja tudi neenakost med delavci, ki zaradi izplačil nagrad za poslovno uspešnost s plačo za december niso bili upravičeni do kriznega dodatka v znesku 200 evrov.

"Izplačilo kriznega dodatka vežemo na plačo v novembru," je pojasnil Cigler Kralj. Tokrat je predvidena tudi globa za delodajalce, ki kriznega dodatka ne bi izplačali.

Več upravičencev za solidarnostni dodatek

Širi se tudi krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka iz sedmega protikoronskega zakona, in sicer na polnoletne dijake ter študente, ki se izobražujejo v tujini, pa tudi na prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, ter na vojne veterane in vojne invalide.

Do enkratnega solidarnostnega dodatka v vrednosti 150 evrov bodo zdaj upravičeni tudi brezposelni, ki so delo izgubili po lanskem 12. marcu.

Skrajšani delovni čas pa bo država subvencionirala tudi kmetijam, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Trije dnevi bolniškega dopusta brez zdravniškega potrdila do konca 2021

Iz PKP 5, ki je bil sprejet oktobra lani, pa se še vse do konca leta 2021 podaljšuje določba, da lahko vsi zaposleni porabijo tri dni bolniške odsotnosti brez potrdila osebnega zdravnika.

Za tri mesece, večinoma do konca junija, se podaljšuje tudi pomoč izvajalcem prevoza potnikov v cestnem in železniškem prometu, pa tudi izvajalcem šolskih prevozov in občasnih prevozov s kombiji. Dodatna sredstva pa se zagotavljajo Rdečemu križu in Slovenski karitas, je še povedal Cigler Kralj.

Za starejše, ki po preboleli bolezni pogosto potrebujejo dodatno bolnišnično zdravljenje, in za tiste, ki jih ni mogoče odpustiti v domače okolje, predlog zakona prinaša podaljšano obravnavo, zdravstveno nego, fizioterapijo in delovno terapijo.

Vrednost ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19 je v tokratnem protikoronskem zakonu ocenjena na 320 milijonov evrov. DZ bo zakon potrjeval na torkovi izredni seji.

Odbor omogočil objavo razpisa za vpis na fakultete

Potem ko vlada prejšnji teden še ni podala soglasja k razpisu za vpis na fakultete v prihodnjem študijskem letu, je odbor podprl tudi predlog opozicije, naj začasno to soglasje ne bo potrebno. "Vlada Janeza Janše ne mara pametnih ljudi, zato se je odločila, da študentom omeji vpis na fakultete," je o ravnanju vlade dejal poslaneec Levice Miha Kordiš.

Vabilo sindikatom poslano tik pred sejo

Poslanci opozicije so v uvodu nasprotovali dejstvu, da je bilo vabilo sindikatom odposlano šele 40 minut pred začetkom seje, zaradi česar se je niso udeležili. Prišel pa je predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, ki je dejal, da je pomoč države dobrodošla, vendar si podjetniki predvsem čim prej spet želijo začeti delati.

Naj se ljudem dovoli delati, je pozval tudi Zmago Jelinčič (SNS). Marko Bandelli (SAB) pa je dejal: "Vlada je brutalno ustavila vse dejavnosti." Opozoril je tudi, da DZ sprejema že osmi protikoronski zakon, še vedno pa čaka, da vlada pripravi strategijo za zagon gospodarstva. "Le delimo bombone, vreča je zmeraj polna," je opozoril.

Edvard Paulič (LMŠ) je ocenil, da dozdajšnjih ukrepi niso bili dovolj učinkoviti. Andreja Zabret (LMŠ) je dodala, da so ukrepi neučinkoviti, prezapleteni in prepočasni. "Še vedno ni jasnega načrta, kako naprej po koncu epidemije," je soglašala z Bandellijem. Predvsem pa je menila, da bi morali ukrepe sprejemati selektivno glede na to, ali so podjetja zaprta z vladnimi odloki ali ne, prilagoditi pa jih tudi posameznim dejavnostim.

Miha Kordiš (Levica) je vladi očital, da je z dozdajšnjimi ukrepi ljudem namenila le 370 milijonov evrov, medtem ko je šlo kar petkrat več denarja za kapital in za kapitaliste. Posledica je, da delavci hodijo na delo okuženi ali celo bolni. Težavo bi lahko rešili s 100-odstotnim nadomestilom plače za primer okužbe, je predlagal.

Koalicijske pohvale

"Vlada svoje delo zelo dobro opravlja in ljudje to vidijo," je po drugi strani menila Eva Irgl (SDS). Dozdajšnjih sedem protikoronskih zakonov je pohvalil tudi Marjan Pojbič (SDS) in dejal, da se je z njimi zaščitilo vsaj 300.000 delovnih mest.