TCH Cogeme je v lasti italijanskega sklada Palladio Finanziaria, ki bo koprsko družbo najprej dokapitaliziral z 18,3 milijona evrov, do konca maja pa naj bi poplačal tudi pretežni del njenih obveznosti do bank. Predvidoma do konca maja bo novi lastnik Cimosu zagotovil tudi svežo likvidnost v višini 15 milijonov evrov, so sporočili iz Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Predsednik uprave TCH Cogeme Gino Berti in hkrati novi predsednik uprave Cimosa je na novinarski konferenci napovedal, da bo prednostna naloga zagotoviti nova naročila. Potrebna bo reorganizacija podjetja, kar bo terjalo svoj čas, je dodal. V naslednjih treh letih nameravajo ob tem vložiti dodatnih 50 milijonov evrov, sedež nove poslovne skupine pa bo v Kopru. Dosedanji predsednik uprave Gerd Rosendahl ostaja član uprave in ocenjuje, da ima podjetje "vse možnosti za uspeh".
DUTB po besedah izvršnega direktorja Imreja Balogha ostaja glavni upnik Cimosa in s tega vidika bodo tudi nadalje podpirali koprsko družbo. V prihodnjem tednu bo sledil podpis poravnave med hrvaškim in slovenskim ministrom Goranom Marićem in Zdravkom Počivalškom glede tožbe hrvaške slabe banke DAB zoper Cimos, pri čemer bo DUTB plačal sedem milijonov evrov. "To je končni sporazum z DAB-om," je poudaril Balogh.
Potegovalo se je več interesentov
Prodaja Cimosa – ki se je v predkriznih časih globoko zadolžil za širitev, ob izbruhu krize pa je zašel v resne poslovne težave, ki so ga pahnile na rob obstoja – se je začela avgusta 2015. Postopek je bil skrit pred očmi javnosti, med kupci so se poleg Palladia Finanziaria neuradno omenjali še poslovni sistem bosanskega poslovneža Nijaza Hastorja, španski CIE Automotive in francoski Maike Automotive.
Ko se je zdelo, da utegne iskanje novih lastnikov pasti v vodo, se je konzorcij prodajalcev julija lani le odločil sprejeti zavezujočo ponudbo italijanskega sklada, oktobra lani pa je nato z njim podpisal tudi pogodbo o prodaji, pri čemer je imel dogovor več odložnih pogojev.
Ven in nato spet noter
Prav pri izpolnjevanju teh pogojev se je v začetku tega leta zataknilo. Največji kamen spotike je bila tožba DAB-a zaradi neplačanega dolga do nekdanje Riječke banke. Čeprav sta Slovenija in Hrvaška na ravni vlad konec januarja dosegli dogovor o poravnavi te terjatve DAB-a, ki je medtem dosegla že skoraj 60 milijonov evrov, pa naj bi hrvaška stran v dogovor vnesla dodatne zahteve glede ohranjanja delovnih mest v Cimosovih tovarnah v hrvaški Istri.
S tem pa Italijani niso soglašali in februarja so uradno odstopili od posla, čeprav je neuradno njihova ponudba še vedno ostala na mizi. To se je potrdilo marca, ko se je sklad vrnil v igro, v nadaljnjih pogovorih z deležniki pa so bile ovire za izvedbo posla očitno vendarle odpravljene.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje