V Luki Koper so nerevidirano polletno poročilo komentirali z besedami, da je skupina polletje sklenila z dobrimi poslovnimi rezultati. Večina finančnih kazalnikov je tako presegla načrtovane, kljub postopnemu ohlajanju gospodarstva in napetim razmeram v Rdečem morju pa je upravljavec edinega slovenskega tovornega pristanišča v drugem četrtletju spet zaznal postopno rast pretovora, zlasti v zabojniškem segmentu.

V šestih mesecih skupaj je sicer skupni ladijski pretovor dosegel 11,3 milijona ton blaga, kar je bilo odstotek manj kot v lanskem prvem polletju in prav tako odstotek pod poslovnim načrtom.

Na zabojniškem terminalu so v Luki pretovorili 548.096 ton, kar je prav tako odstotek manj kot v enakem obdobju 2023 in dva odstotka pod načrti. Čeprav so prve mesece zaznamovale zamude v ladijskem transportu – tako na povezavah z Daljnim vzhodom kot med pristanišči v Sredozemlju –, so se razmere po pojasnilih iz Luke že aprila bistveno izboljšale, zato so drugo četrtletje sklenili s petodstotno rastjo prometa.

Ohlajanje avtomobilskega trga

So se pa zamiki v prihodu ladij in postopno ohlajanje avtomobilskega trga odrazili na nižjem pretovoru vozil, ki je v prvih šestih mesecih znašal 409.460 vozil in bil medletno nižji za devet odstotkov, glede na načrtovanega pa za šest odstotkov.

Rast so po drugi strani zaznali na splošnih tovorih (devet odstotkov), kjer smo pretovorili več jeklenih izdelkov, in na tekočih tovorih (štiri odstotke). Na segmentu sipkih in razsutih tovorov je bil zaradi postopnega upada premoga skupni pretovor nižji, so pa v Luki v prvih šestih mesecih pretovorili več gnojil, pšenice in fosfatov.

Čisti prihodki od prodaje so bili s 163,3 milijona evrov za odstotek nižji od načrtov in za tri odstotke višji kot v prvem polletju lani. Več je bilo storitev polnjenja in praznjenja zabojnikov ter drugih dodatnih storitev, manj prihodkov pa so zaradi hitrejšega obrata blaga v Luki zaznali iz obračunavanja skladiščnin.

Načrti so bili veliko skromnejši

Dobiček iz poslovanja (EBIT) skupine je s 37,3 milijona evrov za 26 odstotkov presegel načrte, a bil vseeno za odstotek nižji kot v lanskem prvem šestmesečju. Družba je imela nižje stroške energentov in materiala ter storitev vzdrževanja, višji pa so bili ob usklajevanju plač in novem zaposlovanju stroški dela. So bili pa vsi ti stroški nižji od načrtov, skupno so bili tako stroški poslovanja za šest odstotkov nižji od načrtovanih.

Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je bil s 54 milijoni evrov na ravni rezultata iz lanskega polletja, a 16 odstotkov višji od načrtov.

Čisti poslovni izid je bil z 32,8 milijona evrov za 24 odstotkov višji od načrtovanega in za tri odstotke nad izidom iz lanskega polletja, temu pa je prispeval tudi 180 odstotkov višji poslovni izid iz financiranja v znesku 1,9 milijona evrov.

Obsežen investicijski ciklus

V Luki Koper so spomnili, da so na začetku leta zagnali tudi obsežen investicijski ciklus, ki so ga konec leta 2023 zastavili v strateškem poslovnem načrtu za obdobje 2024–2028. Aprila so sklenili gradnjo več sončnih elektrarn skupne moči 4,2 megavata, ki se razprostirajo na strehah skladišč. Na drugem pomolu so začeli gradnjo 12. veza in nadaljevali premestitev skladiščnih blokov na zabojniškem terminalu, cevovodov na drugem pomolu in nadgradnjo polnilnih mest za goriva.

V šestih mesecih so za naložbe skupno namenili 20,7 milijona evrov, kar je sedem odstotkov več kot v lanskem prvem polletju, a vseeno za 14 odstotkov pod načrti. Še bistveno večje naložbe so načrtovane za naslednja četrtletja.