Poljska ministrica za okolje Anna Moskwa se je pred današnjim zasedanjem ministrov EU-ja, pristojnih za energetiko, zavzela za takojšnjo uvedbo sankcij proti Rusiji na področjih nafte in plina. "To je nujen korak, ki mora biti vključen v naslednji sveženj sankcij. Najbolje je, da se uvede oboje hkrati," je poudarila.

Grožnje z vetom na embargo na nafto, s katerim je zagrozila tradicionalna poljska zaveznica Madžarska, medtem ni želela komentirati. Dejala je, da želi najprej govoriti z madžarskim kolegom.

Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck pa je v odzivu na madžarsko grožnjo z vetom izrazil razumevanje za to, da nekatere države potrebujejo več časa, da se pripravijo na prepoved uvoza ruske nafte. Vendar pa morajo po njegovem mnenju vse prispevati svoj delež pri tem.

Vse države članice je pozval, naj kar se da hitro zmanjšajo odvisnost od ruskih energentov. "Solidarnost z Ukrajino zahteva, da hitro in drastično zmanjšamo dobavo fosilnih goriv iz Rusije," je poudaril.

Sorodna novica Posledice ukrajinsko-ruske vojne: sledi sprememba poslovanja sveta, kot smo ga poznali do zdaj?

Madžarska zagrozila z vetom

Madžarska je pred tem zagrozila, da bo z vetom preprečila uvedbo sankcij Evropske unije na uvoz ruskega plina in nafte. Vodja kabineta predsednika vlade Viktorja Orbana Gergely Gulyas je v nedeljo na madžarski televiziji poudaril, da nikoli ne bodo podprli tovrstnih sankcij.

"Ker se lahko uvedejo le soglasno, ni smiselno, da Evropska komisija predlaga sankcije, ki bi omejile trenutni madžarski uvoz," je dodal.

Gulyas je prepričan, da trenutno ne more nihče nadomestiti dobav ruskih energentov. Tovrstna prilagoditev bi po njegovem mnenju trajala pet let, potrebnega pa bi bilo tudi veliko denarja. Evropska komisija pa trenutno Madžarski ne daje denarja in ga celo zadržuje, je dodal glede nedavne sprožitve mehanizma pogojevanja sredstev z vladavino prava proti Madžarski.

Podobno je glede nasprotovanja sankcijam dejal tudi tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs: "Madžarsko stališče do embarga na nafto in plin se ni spremenilo, ne podpiramo ga."

Nemčija in Avstrija omilili stališče

Do embarga na uvoz ruske nafte sta bili še pred kratkim zadržani tudi Nemčija in Avstrija, a sta zdaj omilili svoje stališče. Habeck je danes ponovil, da je Nemčija storila veliko za zmanjšanje odvisnosti od nafte iz Rusije in da je pripravljena na uvedbo embarga.

Podobno je pred zasedanjem povedala avstrijska ministrica za energetiko Leonore Gewessler. "Avstrija je pripravljena podpreti embargo na nafto, če se Evropska komisija in države članice odločijo za to," je dejala.

Francoska ministrica za ekološki prehod Barbara Pompili je po srečanju sporočila, da so danes govorili skoraj izključno o plinu in zagotavljanju tega energenta. Pojasnila je, da je šesti sveženj sankcij proti Rusiji v pripravi, a o tem danes niso razpravljali. Razprava o novih sankcijah se bo nadaljevala še ta teden.

O svežnju, ki naj bi vključeval tudi embargo na nafto, naj bi sicer v sredo razpravljali stalni predstavniki držav članic pri uniji.

Članice EU-ja enotno proti plačevanju plina v rubljih

Glede plačevanja ruskega plina v rubljih so se ministri strinjali, da je treba spoštovati sankcije proti Rusiji in obstoječe pogodbe. Evropska komisija je ob tem napovedala dodatne smernice glede plačevanja v rubljih.

"Lahko potrdim, da so vse članice povedale, da je treba izvajati sankcije in spoštovati pogodbe, ki vključujejo plačilo v evrih," je povedala Pompili.

Evropska komisarka za energijo Kadri Simson je ob tem pojasnila, da plačevanje ruskega plina v skladu z ruskimi zahtevami, ki predvidevajo plačevanje prek dveh računov pri ruski banki Gazprombank, pri čemer ruske oblasti pretvorijo evre v rublje, predstavlja kršitev sankcij proti Rusiji. Napovedala je, da bo komisija na zahtevo ministrov za energetiko pripravila dodatne smernice za države in podjetja, kaj je v okviru sankcij dovoljeno in kaj ne.

Ministri so sicer po besedah Barbare Pompili odločno obsodili enostransko odločitev ruskega podjetja Gazprom, ki je pretekli teden ustavil dobavo plina Poljski in Bolgariji, ker ga nista plačali v rubljih. "Znova smo potrdili enotnost in solidarnost vseh držav članic," je dejala.

Po mnenju Kadri Simson pa enostranska odločitev Gazproma pomeni novo točko preloma v trenutni krizi. "To je neupravičena kršitev obstoječih pogodb in opozorilo, da je lahko katera koli država naslednja," je dejala.

Pojasnila je, da morajo evropska energetska podjetja naslednje plačilo plina opraviti sredi maja. Po njenih informacijah nobeno podjetje ni odprlo dveh računov, kot so poročali nekateri mediji, je dejala.

Zaradi zadnjih dogodkov so ministri danes preučili tudi pripravljenost Unije na prihodnjo zimo. Simson jih je pozvala, naj pripravijo načrte za dobavo plina in napolnijo skladišča. Poleg tega je treba diverzificirati dobavo prek skupne platforme za nabavo energentov, se je zavzela.

Ruskega plina se ne sme nadomestiti s plinom drugih dobaviteljev, je še poudarila, ampak je treba okrepiti uporabo obnovljivih virov energije, vključno z zelenim vodikom. Vse to bo vključeval tudi načrt komisije za zmanjšanje odvisnosti EU-ja od ruskih fosilnih goriv, ki ga bodo predstavili še ta mesec.

Današnjega zasedanja ministrov za energetiko se ni udeležil nihče od ministrov ali državnih sekretarjev odhajajoče slovenske vlade. Slovenijo je zastopala namestnica stalnega predstavnika pri EU-ju Tamara Weingerl Požar.