Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) so k letni inflaciji največ prispevale cene naftnih derivatov ter hrane in brezalkoholnih pijač, po 1,5 odstotne točke. V prvi skupini so se tekoča goriva podražila za 35,9 odstotka ter goriva in maziva za osebna vozila za 29,6 odstotka, pri čemer so bile cene 95-oktanskega bencina in dizla regulirane. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so bile medtem v primerjavi z enakim obdobjem lani višje za 9,2 odstotka.

Višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj (za 9,2 odstotka) so prispevale 0,7 odstotne točke. Med podražitvami v medletni primerjavi so po navedbah statistikov izstopale tudi za 11 odstotkov višje cene avtomobilov in za 7,9 odstotka višje cene gostinskih storitev. Prve so k inflaciji prispevale 0,6 odstotne točke, druge pa 0,4 odstotne točke.

Na drugi strani so nižje cene električne energije ob državnem posegu v omrežnine in nekatere druge dajatve letno inflacijo ublažile za 0,8 odstotne točke. Cene elektrike so bile nižje za 21,6 odstotka.

Cene blaga so bile aprila v povprečju za 7,9 odstotka višje kot pred letom dni, cene storitev pa za pet odstotkov. Blago dnevne porabe se je podražilo za 9,1 odstotka, trajno blago za 8,8 odstotka in poltrajno blago za 2,7 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila aprila štiriodstotna.

Mesečna inflacija

K mesečni inflaciji so največ, po 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene hrane (za 2,9 odstotka) in počitniških paketov (za 19,2 odstotka). V skupini hrana so se najbolj podražili olje in maščobe (za sedem odstotkov), meso (za 6,3 odstotka), zelenjava (za 5,2 odstotka) ter kruh in izdelki iz žit (za 2,9 odstotka).

Kljub zamrznitvi plačevanja omrežnin in prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije je bila dražja kot marca tudi električna energija (za 11,6 odstotka), k mesečni inflaciji pa je prispevala 0,3 odstotne točke.

Za prav toliko so inflacijo zvišale podražitve oblačil in obutve (za 3,8 odstotka). K inflaciji so 0,2 odstotne točke dodala dražja tekoča goriva (za 20,4 odstotka), po 0,1 odstotne točke pa so prispevale na primer še višje cene cigaret (za 2,5 odstotka), najemnin (za 6,2 odstotka), zbiranja odpadkov (za devet odstotkov), plina (za 5,8 odstotka) in najema garaž, parkirišč in osebnih vozil (za 16,6 odstotka).

Opaznejših pocenitev v aprilu na statističnem uradu niso zaznali.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU-ju, je bila aprila 7,4-odstotna, mesečna inflacija po tem kazalniku pa je dosegla 2,1 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 4,2-odstotna.

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,6 odstotka, cene storitev pa za pet odstotkov. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 10 odstotkov, trajno blago za 8,2 odstotka in poltrajno blago za 3,4 odstotka.

Rekordna inflacija v območju evra

Stopnja inflacije v območju evra ostaja na rekordnih ravneh, saj vojna v Ukrajini še naprej spodbuja rast cen energentov. Po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat je imelo 19 držav s skupno evropsko valuto aprila 7,5-odstotno inflacijo, potem ko je bila marca rast cen 7,4-odstotna.

Stopnja inflacije v območju evra že od lanskega novembra iz meseca v mesec podira nove rekorde. Zdaj je na najvišjih ravneh, odkar je Eurostat v januarju 1997 začel izračunavati ta kazalnik. Na mesečni ravni so se cene v aprilu zvišale za 0,6 odstotka.

Aprila so inflacijo vnovič najbolj poganjali energenti. Ti so se podražili za 38,0 odstotka na letni ravni, potem ko je bila marca njihova rast 44,4-odstotna.

Sledijo hrana, alkohol in tobačni izdelki s 6,4-odstotno rastjo cen (marca 5,0 odstotka), industrijski proizvodi brez energentov s 3,8-odstotno rastjo (marca 3,4 odstotka) in storitve, ki so bile ta mesec za 3,3 odstotka dražje kot pred letom (marca 2,7 odstotka).

Najvišjo letno inflacijo je imela aprila po podatkih, ki upoštevajo harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, Estonija, kjer so se cene zvišale za 19,0 odstotka. Dvomestne stopnje rasti cen so imele še Litva (16,6 odstotka), Latvija (13,2 odstotka), Nizozemska (11,2 odstotka) in Slovaška (10,9 odstotka). V Sloveniji je bila letna inflacija 7,4-odstotna.