Dow Jones (30.319 točk), ki je prejšnji teden "zajadral" v medvedje območje (od rekorda je bil oddaljen več kot 20 odstotkov), je v ponedeljek pridobil 765 točk (največja enodnevna rast po 24. juniju), v torek pa celo za 825 točk. Indeks S & P 500 (3.791 točk) je v dveh dneh pridobil 5,7 odstotka. Tako donosnega dvodnevnega obdobja ne pomni od marca 2020. Opazna je predvsem rast energetskega sektorja. Delnice Exxon Mobila in Chevrona so tako v ponedeljek kot v torek poskočile za štiri odstotke, kar je povezano predvsem z visoko rastjo cen nafte. Opec naj bi se namreč pripravljal na največji rez proizvodnih kvot po začetku pandemije (sestanek bo prav danes na Dunaju), tako da se je brent, ki je bil v zadnji tretjini septembra pod 84 dolarji, povzpel nad 91 dolarjev. Pri JP Morganu napovedujejo, da bo v zadnjem četrtletju brent spet splezal nad sto dolarjev.

Slaba novica je (za borze) pravzaprav dobra novica
Novica, da je bila v ZDA ob manjših naročilih septembrska rast proizvodne dejavnosti najnižja v skoraj dveh letih in pol (indeks nabavnih menedžerjev PMI pri 50,9 točke sicer ostaja nad mejo 50 točk, ki je ločnica med rastjo in krčenjem dejavnosti), je finančnim trgom prej koristila kot škodila, saj bi se Fed utegnili malce ustaviti pri naglem zaostrovanju denarne politike. To je sprožilo tudi rast na obvezniških trgih. V ponedeljek so zahtevane donosnosti (te se gibljejo v nasprotni smeri kot cene obveznic) ameriških in evropskih vladnih obveznic zdrsnile za okrog 20 bazičnih točk, v torek pa za nadaljnjih 10. Pri 10-letni slovenski obveznici tako donosnost zdaj znaša nekaj več kot tri odstotke, pri ameriški pa 3,6 odstotka.

Rast Twitterjevih in padec Teslinih delnic
Twitterjeve delnice so šle v torek kar za 13 odstotkov navzgor, saj je Elon Musk, prvi mož Tesle, spet pripravljen za prevzem Twitterja plačati po 54,20 dolarja za delnico. Kot je znano, je Musk že aprila napovedal prevzem Twitterja, nato pa se umaknil. Tesline delnice so sicer na začetku tedna potonile za okrog devet odstotkov, saj je podjetje zaradi logističnih ovir v tretjem četrtletju prodalo manj vozil od pričakovanj. Teslina tržna kapitalizacija se je v enem samem dnevu tako znižala za okrog 70 milijard dolarjev, kar je več od vrednosti General Motorsa in Forda. Tesla je sicer v tretjem četrtletju še vedno dostavila rekordno število vozil, a jo v zadnjem četrtletju čaka zahtevna naloga – dostaviti mora 450 tisoč vozil, če želi, da bo letna rast v tem pomembnem merilu uspešnosti 50-odstotna.

Credit Suisse: tržna vrednost pod 10 milijardami frankov
Precej bolj kot pri Tesli pa je skrb vzbujajoče dogajanje z eno največjih evropskih bank Credit Suisse, ki je za Švico sistemsko pomembno banka, a jo zadnje čase pestijo številne težave, v prvi vrsti petmilijardna izguba zaradi prevelike izpostavljenosti do propadlega naložbenega sklada Archegos Capital Management. Izguba je v drugem četrtletju znašala 1,59 milijarde frankov. Čeprav je banka solventna, naj bi bila potrebna dokapitalizacija (po nekaterih ocenah v višini štirih milijard frankov), dividenda pa bo zagotovo nižja. Vodstvo banke, katere tržna kapitalizacija je padla pod 10 milijard frankov, zanika, da bi imelo podjetje težave z likvidnostjo, prav tako niso komentirali pisanja Financial Timesa, da so bili pretekli konec tedna v razgovorih z najpomembnejšimi partnerji in jim zagotavljali, da ima banka dovolj kapitala. A ko se začnejo širiti govorice, lahko že samo to povzroči smrtonosno spiralo.

Sorodna novica Spet drama na Wall Streetu, a verjetno brez resnih posledic

Tečaj 60 odstotkov nižje kot na začetku leta
Največji pesimisti so tako potegnili nekatere vzporednice z banko Lehmann Brothers (ta je padla septembra 2008 in sprožila veliko finančno krizo), a je ta ocena verjetno pretirana. Vseeno so na trnih tako švicarski regulatorji trga (Finma) kot tudi Bank of England v Londonu, kjer ima Credit Suisse pomembno izpostavo. Potreben bo resen načrt prestrukturiranja. Delnice so v ponedeljek strmoglavile za 11,5 odstotka in so bile tako že za 60 odstotkov oddaljene od vrednosti z začetka leta, cena zavarovanja dolga za primer bankrota, merjeno z instrumenti posojilne zamenjave (CDS), je porasla najvišje v zadnjih dveh desetletjih, in sicer vse do 350 bazičnih točk. Vlagatelji so morali tako plačati 350 tisoč evrov, če so želeli zavarovati za 10 milijonov evrov obveznic Credit Suisse. Cena delnice je bila le še pri 0,2-kratniku knjigovodske vrednosti. V torek je (le začasno?) sledil preobrat, tečaj je močno okreval, saj se je povzpel za devet odstotkov, na 4,29 franka.