Davek na finančne transakcije želi uvesti formalna skupina desetih držav Evropske unije. Davek predstavlja kot pošten prispevek finančnega sektorja, potem ko so davkoplačevalci v krizi z milijardnimi injekcijami pomagali reševati banke, in s tem želi poslati sporočilo pred evropskimi volitvami.

Zato je skupina pripravila politično izjavo, ki je Slovenija, članica skupine, očitno ne bo podprla.
"Pred časom, ko je Slovenija vstopila v to skupino, smo ocenjevali, da bo izplen davka dober. Ko smo oceno ponovili, smo ugotovili, da bo izplen bistveno manjši od predvidenega tudi v najbolj optimističnih variantah," je v Bruslju povedal finančni minister Uroš Čufer.
Davek bo težko pokril celo stroške zbiranja in implementacije, je opozoril minister. Po neuradnih ocenah bi uvedba davka na finančne transakcije državi Sloveniji prinesla tri milijone evrov na leto.
Slovenija pa iz pobude uradno ni izstopila. Za to so potrebni postopki na vladi in v parlamentu.
Poteza Slovenije po mnenju Čuferja ni povzročila razočaranja pri partnericah. Vsi namreč razumejo, da vsaka država deluje v svojem interesu. Viri v Bruslju tudi pravijo, da bo skupina za davek po evropskih volitvah razpadla.
Schäuble: Odločitev pada na naslednjo vlado
A v EU-ju so danes odločitev Slovenije tolmačili drugače. Prvi je novico med zasedanjem popolnoma nepričakovano oznanil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki je dejal, da se Slovenija izjavi ni pridružila zaradi notranjepolitičnih trenj in da odločitev o sodelovanju pri pobudi prepušča naslednji vladi.
Tudi v grškem predsedstvu so po koncu zasedanja odločitev Slovenije komentirali podobno. "Po mojih informacijah Slovenija ne sodeluje zaradi težav, ki jih ima vlada," je dejal grški finančni minister Janis Sturnaras.
"Danes je prezgodaj reči, kakšno bo stališče Slovenije, saj se, kot je povedal Janis, zdi, da se država spopada z notranjimi vladnimi težavami, kar jim je verjetno preprečilo, da podpišejo izjavo," pa je dejal evropski komisar za obdavčevanje Algirdas Šemeta.
Roka nad finančnim sektorjem
Ideja o uvedbi tega davka je bila odziv evropske politike na nezadovoljstvo davkoplačevalcev z milijardnimi injekcijami njihovega denarja v finančni sektor, ki je sicer glavni krivec za krizo. Ta davek naj bi namreč zagotovil, da bo finančni sektor ustrezno prispeval k premagovanju krize in polnjenju javnih blagajn v prihodnje.

Prvotni cilj je bil, da bi davek uvedli v vseh članicah Unije in da bi začel veljati z letom 2014. A soglasja ni bilo mogoče doseči. Edina možnost, ki je preostala, je omejena uvedba. Ta je izvedljiva v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja, ki ga je mogoče sprožiti, ko zahtevanega soglasja o neki obliki poglabljanja evropske integracije ni mogoče doseči, a skupina najmanj devetih članic vseeno meni, da je to potrebno.

To bi bil prvi tovrstni regionalni davek na svetu, ki sproža ostre kritike tako na stari celini kot v ZDA. Po oceni komisije naj bi prinesel do 35 milijard evrov na leto, kar je odstotek davčnih prihodkov enajstih članic. Izhodišče je predlog, naj bo trgovanje z delnicami in obveznicami obdavčeno po najmanj 0,1-odstotni stopnji, z izvedenimi finančnimi proizvodi pa po najmanj 0,01-odstotni stopnji.

Najodločneje davku nasprotujeta Velika Britanija, ki se boji bega vlagateljev iz londonskega Cityja, sicer največjega evropskega finančnega središča, in Švedska. Davku bi bili naklonjeni le, če bi bil uveden na svetovni ravni, kar pa ni mogoče, saj v ZDA nočejo zanj niti slišati.