"Mislim, da je začasni dvig DDV-ja vedno bolj verjeten. Morali pa bomo tako na prihodkovni kot odhodkovni strani pogledati marsikaj in se stalno prilagajati razmeram. A ključno je, da se gospodarstvo zažene, zato da se razmere normalizirajo," je v intervjuju za STA dejal finančni minister.

BS: V inflacijo od 60 do 100 odstotkov dviga DDV-ja
Banka Slovenije je sicer ravno te dni pripravila analizo dviga DDV-ja v državah Evropske unije od začetka krize. Dvignilo ga je že 20 držav, sedem (med njimi tudi Slovenija) pa (še) ne. V centralni banki ob tem ugotavljajo, da se dvig DDV-ja praviloma prenese v končne cene, višina prenosa pa je različna - na podlagi izkušenj iz Madžarske, Grčije in Velike Britanije tako Banka Slovenije ugotavlja, da se v inflacijo prenese med 60 in 100 odstotkov dviga, odvisno od trenutka uvedbe.

Če bi se zgodil dvig DDV-ja za dve odstotni točki, bi se to po scenariju nizkega prenosa v cene predelane hrane preneslo v 45 odstotkih, v primeru visokega prenosa v 90 odstotkih. V cene energentov bi se preneslo v 80 oz. 90 odstotkih, v cene drugega blaga v 25 oz. 50 odstotkih, v cene storitev pa v 30 oz. 60 odstotkih. Tretji scenarij je 100-odstotni prenos dviga DDV-ja v končne cene blaga in storitev, predvidevajo analitiki Banke Slovenije.

Čufer že razmišlja o rebalansu proračuna
Čufer sicer že ima nekaj zamisli, česa se lotiti najprej. V ospredju je tako tudi proračun, ki ga bo kmalu treba uravnotežiti: "Rebalans proračuna je vse bolj verjeten. A to ne bo le zapiranje proračunske bilance, ampak bo vseboval množico ukrepov, ki bodo peljali v smeri doseganja ciljev ekonomske politike. Ne verjamem namreč, da zadostuje sprejemanje kratkoročnih ukrepov."

"Ne" varčevanju za vsako ceno
"Ukrepi bodo delovali letos in tudi naslednje leto, saj nekateri lahko učinkujejo šele z zamikom. Vedno pa je treba paziti, da so ukrepi kakovostni in da bodo res delovali. Da ne bomo sledili načelu - varčevati moramo, pa naj stane, kolikor stane," je še dodal.

Sam je sicer prepričan, da se pri iskanju vzporednic med Slovenijo in Ciprom ne smemo "osredotočati na histerijo", ampak se je treba posvetiti vsebini: "V programu stabilnosti, ki ga mora Slovenija do konca meseca poslati v Bruselj, imamo dve prednostni nalogi, ki ju moramo izvesti hitro. V tem je vsa zgodba."

"Pretirano je pričakovati, da bomo v enem mesecu vse rešili"
Najprej se moramo lotiti, pravi, zagona gospodarstva, sanacije bank in prestrukturiranja podjetij. "To je tisto, kar zavira gospodarstvo in posledično negativno vpliva tudi na javnofinančno stabilnost. Brez rešitve tega problema je vse drugo sekundarnega pomena," pravi in dodaja, da je pretirano pričakovati, "da bomo v enem mesecu vse rešili".

"Lahko pa postavimo infrastrukturo za reševanje, ki jo je začela postavljati že prejšnja vlada in je v marsičem dobra," dodaja minister in poudarja, da je treba najprej zagotoviti, da bodo ti ukrepi čim prej operativni, in sprejeti takšne nastavke, da bomo na pravi poti". "Ta proces mora biti dobro premišljen, zato da ne bomo delali začetniških napak. Zaradi hitenja v luči trenutne histerije na finančnih trgih ne smemo delati stvari, za katere bi nam bilo pozneje žal," še poudarja.

Vzporedno z zagonom gospodarstva je treba nadaljevati konsolidacijo javnih financ, saj mora biti naš cilj nadaljevanje restriktivne javnofinančne politike. "Vendar pa ta ne sme biti tako omejevalna, da bo dodatno dušila gospodarsko dejavnost. Še vedno pa mora biti tako restriktivna, da se ne bo zdelo, kot da smo se zdaj zatekli k ohlapni fiskalni politiki, ki za majhnlo in odprto gospodarstvo ni vzdržna."

"Ni tako kritično, da bi morali ukrepati na vrat na nos"
V pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo je še dejal, da položaj ni tako kritičen, "da bi morali ukrepati na vrat na nos, samo zato, da bi dajali vtis, da nekaj delamo". Pomembno je, še dodaja, da postavimo "solidne temelje za naprej".