Minister za finance Uroš Čufer je po obravnavi predloga nacionalnega reformnega programa 2014-2015 na seji Ekonomsko socialnega sveta pojasnil, da predlog pomeni nadaljevanje lani sprejetega programa. O podrobnostih pa se bodo še dogovarjali, je zagotovil.

"Osnovno izhodišče programa je, da ni nobene spremembe v ekonomski politiki, ki smo jo pripravili že lani, ki jo izvršujemo in ki še ni prinesla vseh pričakovanih rezultatov," je novinarjem dejal minister Čufer.

Reformni program=groba usmeritev
Ob vprašanju o napovedanem petodstotnem zmanjšanju mase plač v javnem sektorju pravi, da je to še vedno predmet pogajanj. "Nacionalni reformni program je groba usmeritev, kam gremo, o posameznih stvareh pa se je treba še dogovoriti," je pojasnil.

Za dolgoročno vzdržnost
Minister zavrača očitke, da slovenska vlada s predlogom programa le sledi navodilom Bruslja. "Program je dokument, ki je namenjen tudi dialogu z Brusljem, nikakor pa ne sledimo njihovim usmeritvam," je dejal. Po njegovih besedah pripravljajo ekonomsko politiko, ki je "najboljša za dolgoročno vzdržnost ekonomske rasti in blaginje v Sloveniji".
Sindikati proti varčevanju
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije nasprotujejo varčevanju na račun upokojencev in drugih skupin, saj se bo zaradi tega potrošnja zmanjšala in ne povečala, je novinarjem dejal izvršni sekretar v zvezi Andrej Zorko. Predlog programa ni bil usklajen s socialnimi partnerji, opozarja.

Nadaljevanje varčevalne politike je po njegovih besedah nadaljevanje poti, ki "ne odpira novih delovnih mest, ne pomeni zagona investicij in ki bo še nadalje zniževala notranjo potrošnjo".

GZS za bolj odločne reforme
Tudi po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) predlog programa še ni dovolj celovit. "Nekatere reforme, tako med drugim na področju trga dela in privatizacije, bi morale biti bolj odločne," je novinarjem dejal Goran Novković iz zbornice.

V GZS med ključnimi vprašanji izpostavljajo vprašanje obdavčitve dela. Po njihovi oceni bi morali razvojne kadre, kot so razvojni inženirji, bolj stimulirati. Zavzemajo se za uvedbo socialne kapice, meja pa naj bi bila med 38.000 in 40.000 evri, pravi Novković.

Kaj prinaša reformni program?
Člani ekonomsko-socialnega sveta (ESS) se seznanjajo z osnutkom nacionalnega reformnega programa 2014-2015, ki ga mora vlada, lahko tudi brez podpore socialnih partnerjev, do konca meseca poslati v Bruselj.

Sindikati nekaterim idejam ostro nasprotujejo, še posebej napovedanemu zniževanju mase plač v javnem sektorju ter zniževanju socialnih pomoči, saj menijo, da bodo začasni varčevalni ukrepi postali trajni.

Delodajalci so bistveno bolj zadovoljni, saj naj bi bile nekatere zamisli vlade znanilci reform, vendar se sprašujejo, ali bodo zaveze tudi uresničene.

Vendar tudi delodajalci poudarjajo, da program ne sme biti zgolj odgovor, všečen Bruslju, temveč dokument, ki bo čim bolj jasno nakazal našo pot iz krize in bo temeljil na realnih ocenah zdajšnjega stanja.

Ukrepi morajo biti usmerjeni v zdravje javnih financ v razvojno prestrukturiranje, da bomo globalno konkurenčnejši kot danes, je za Radio Slovenija povedala izvršna direktorica GZS-ja Alenka Avberšek.

Spodbujati je treba naložbe
Sindikalist Dušan Semolič pa je opozoril, da je dokument preveč varčevalno naravnan, in zato predlaga, da bi se morala sredstva, za katera se država zadolžuje, usmerjati v naložbe, da se ustvarjajo delovna mesta.

V osnutku nacionalnega reformnega programa, ki ga mora Evropski komisiji posredovati skupaj z dopolnjenim programom stabilnosti, ki bo vseboval konkretne ukrepe za doseganje zastavljenih ciljev, vlada med prioritetami izpostavlja stabilnost javnih financ z doseganjem strukturno izravnanega salda do leta 2017 in povečanje zaposlenosti na raven 850.000 delovno aktivnih prebivalcev.

Reformni program pa predvideva še racionalizacijo javnih zavodov in skladov, s spremembo sistema financiranja občin pa naj bi lokalne skupnosti spodbujali k povezovanju.