Čufer je v pogovoru pred udeleženci 31. finančne konference, ki v organizaciji Ljubljanske borze in časnika Finance poteka v Portorožu, povedal, da imamo na voljo 4,3 milijarde evrov, kar zadošča za financiranje državnega proračuna kar globoko v prihodnje leto.

Se mu pa zdi trenutna politična negotovost omejevalen dejavnik na področju uravnoteževanja proračuna. Še letos bomo morali sprejeti še kakšen varčevalni ukrep, če želimo prihodnje leto zmanjšati javnofinančni primanjkljaj, je pojasnil. Letos se mu zdijo sicer razmere veliko bolj normalne in potrebe po rebalansih letošnjega in proračuna za leto 2015 ne vidi. Na vprašanje, ali se lahko bojimo še kakšnih novih davkov, je odvrnil: "Z moje strani ne."

Bomo lahko v nekaj letih zaprli proračunsko luknjo?
Letos je primanjkljaj predviden v višini dobre milijarde evrov oz. 3,2 odstotka BDP-ja, prihodnje leto ga namerava vlada znižati na 2,5 odstotka BDP-ja oz. na nekje od 700 do 800 milijonov evrov. "Mislim, da ga lahko v nekaj letih pripeljemo do ničle," je dejal.

Zagotovil je, da se program privatizacije 15 podjetij izvaja po načrtih. Nič pa ni hotel govoriti o podjetjih, ki naj bi jih vlada vključila v naslednji sveženj za prodajo. S tem se bo namreč ukvarjal njegov naslednik.

Izkupiček od prodaje podjetij z obstoječega seznama je ocenil na približno eno milijardo evrov, s tem pa si prislužil kritiko iz občinstva, češ da gre za zanemarljivo malo denarja, čas za prodajo kakovostnih podjetij pa da ni primeren.

DUTB ima premalo časa
Glede prestrukturiranja podjetij, ki so bila v okviru sanacije bank prenesena na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), pa je povedal, da za to skrbijo banke, ki običajno vodijo upniške odbore. Ob tem je podvomil, da se bo lahko DUTB rešil slabih naložb v štirih letih, kot je predvideno. "To je morda res kratko obdobje, da se DUTB pojavi kot prodajalec v sili, zato smo tudi mi razmišljali o podaljšanju njegove življenjske dobe," je dejal.

Povsem mogoče bi se mu zdelo tudi spustiti zasebnega vlagatelja v DUTB. Za zdaj je v 100-odstotni državni lasti, a ni nujno, je dejal. O davku na finančne transakcije, ki ga namerava uvesti skupina evropskih držav, Slovenija pa si je pred kratkim premislila, je Čufer pojasnil, da nas bi njegova uvedba stala približno tri milijone evrov, prav takšen pa bi bil tudi izplen. "Zakaj bi uvajala davek, pri katerem izplena ni?" je vprašal in menil, da bi bila njegova uvedba zgolj še dodaten razlog, da se tuji vlagatelji izognejo Sloveniji.