Cvetko Sršen zapušča mesto predsednika uprave Telekoma Slovenije. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Cvetko Sršen zapušča mesto predsednika uprave Telekoma Slovenije. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Iz nadzornega sveta Telekoma Slovenije so po četrtkovi redni seji sporočili, da bosta predsednik uprave Cvetko Sršen in članica uprave Barbara Galičič Draksler na položaju do imenovanja novih članov uprave oziroma najdlje do 31. oktobra.

Tako Barbara Galičič Draksler kot Cvetko Sršen sta bila dolga leta zaposlena na Pošti Slovenije, mandat v upravi Telekoma Slovenije pa sta nastopila marca 2021.

Kot je razvidno iz poročila, objavljenega na spletni strani Ljubljanske borze, je ob tem nadzorni svet z mesta člana uprave in podpredsednika uprave Telekoma Slovenije s 1. septembrom krivdno razrešil Tomaža Jontesa. Do imenovanja novega člana uprave je nadzorni svet za vodenje komercialnega stebra pooblastil člana uprave Mitjo Štularja, so sporočili iz družbe.

V upravi Telekoma Slovenije poleg omenjenih sedi še delavska direktorica Špela Fortin.

Čez teden dni skupščina, na kateri bodo odločali o menjavah v nadzornem svetu

Spremembe v upravi družbe se dogajajo teden dni pred skupščino, na kateri bodo 9. septembra odločali o prevetritvi nadzornega sveta. Menjavo petih od šestih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu predlaga Kapitalska družba (Kad).

Sorodna novica Skupina Telekom Slovenije v prvem polletju za 10 odstotkov okrepila čisti dobiček

Kad, ki je lastnik 5,59 odstotka Telekoma, predlaga razrešitev Iztoka Černoše, Karle Pinter, Marka Kerina, Radovana Cerjaka in Jurija Toplaka, med nadzorniki pa naj bi ostal dosedanji član Aleksander Igličar. Za nove člane nadzornega sveta Telekoma Slovenije, ki bi štiriletni mandat nastopili z dnem imenovanja na skupščini, so predlagani Roman Jerman, Tadeja Čelar, Alenka Čok Pangeršič, Miha Žejn in Robert Cimerman.

Razlog za odpoklic je med drugim, da novi člani nadzornega sveta, ki niso sodelovali pri sprejemanju preteklih odločitev, pregledajo upravičenost njihovega sprejetja ter spremljanje učinkov določenih preteklih investicij oz. odločitev glede na dejansko stanje. Kot primer so v Kadu navedli nakup podjetja Actual I.T.

Po poročanju nekaterih medijev je bil 30 milijonov evrov vreden nakup tega podjetja preplačan in negospodaren, v upravi pa naj zanj ne bilo soglasja, saj naj bi mu nasprotovala Štular in Jontes. V Telekomu so pozneje zatrdili, da je bil opravljen skrben pregled posla, dve revizijski hiši pa sta pripravili neodvisni cenitvi prevzete družbe.