Po besedah ministra za promet Patricka Vlačiča se bo z novim zakonom uredil tudi stvarnopravni status avtocest kot objektov. Te bodo postale last Darsa, ki jih je gradil. Družba bo lahko v bodoče nemoteno odplačevala kredite, najete za potrebe gradnje avtocest, saj zakon prinaša večjo fleksilbilnost njenega delovanja, predvsem z odpravo omejevalnih specilanih določb.

Dars - koncesionar z vsemi finančnimi obveznostmi gradnje cest
Financiranje gradnje in obnove avtocest bo prenešeno v zasebni sektor, Dars pa bo usposobljen za učinkovito izvajanje koncesije in odplačilo kreditev, najetih v ta namen. Omejili pa bi tudi možnosti vnovčitve državnih proorštev v primeru insolventnosti družbe.

"Dars postaja koncesionar in bo za nove avtocestne odseke prevzel vse finančne obveznosti, povezane z gradnjo. Med družbo kot koncesionarjem ter državo bo za vsako pridobljeno koncesijo sklenjena nova pogodba, ki bo v skladu z zakonom urejala pravna razmerja med pogodbenima strankama," je še pojasnil Vlačič. Viri za financiranje gradnje bodo zlasti prihodki Darsa ter krediti, ki jih bo družba najela v svojem imenu.

Medsedbojna razmerja bosta Dars in Republika Slovenija uredila s koncesijsko pogodbo, ki jo bosta sklenila za 30 let, z možnostjo podaljšanja za polovico časa njenega trajanja.

Dars bo sam upravljal z nepremičninami
Dars pa bo od sprejetja zakona prosto upravljal in razpolagal tudi z nepremičninami, "ki so bile pridobljene v zvezi z gradnjo avtocest, pa niso bile v celoti uporabljene za njihovo gradnjo", piše v predlogu sprememb zakona. Dobiček, ki ga bo imel od uporabe omenjenih nepremičnin, bo sam razporejal ter na ta način financiral posojila, ki jih je jemal za gradnjo avtocest.

Uprava in nadzorni svet dobila razrešico
Dars bo večino bilančnega dobička (8,17 milijona evrov) namenil za plačilo obveznosti, okoli tri milijone pa se bo v obliki dividend steklo v državni proračun. Na skupščini družbe, katere edini lastnik je država, so razdelili dobiček, obenem pa je vlada še podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu ter se seznanila z letnim poročilom za leto 2009, z revizorjevim poročilom in s poročilom nadzornega sveta o rezultatih preveritve letnega poročila.

Družba je imela leta 2009 11,6 milijona evrov bilančnega dobička, od česar bo večino namenila poplačilu obveznosti, ki jih je najela za gradnjo avtocest, del (okoli pol milijona) bo namenjen vzdrževanju, 2,95 milijona pa bo v obliki dividend šlo v državni proračun.