Prelagane spremembe se tako nanašajo na odpravo administrativnih ovir za davkoplačevalce, olajšanje plačila davčnega dolga, pospešitev postopkov davčne izvršbe, uvedbo novega instituta vnaprejšnjega cenovnega sporazuma in prenos evropske ureditve v slovensko zakonodajo.

Manj birokracije naj bi bilo s tem, ko bosta smela tudi samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, uporabljati le en transakcijski račun. Prav tako so v noveli pripravili spremembe pri napovedi dohodkov zaposlenih pri fizičnih osebah, nova je tudi možnost pobota davčnega dolga s preveč plačanimi prispevki ali davki ter določitev enotnejših rokov pri vlaganju napovedi dohodkov iz zaposlitve.

Finančno ministrstvo je ob tem podaljšalo obdobje za obročno plačilo. To bo lahko v primerih preventivnega finančnega prestrukturiranja trajalo 60 mesecev.

Izbira, kaj naj rubijo
Banke bodo morale davčnemu organu posredovati tudi podatke o dolžnikovem depozitu. Dolžnik pa se bo nato lahko odločil, ali mu bo davčna uprava rubila zanj manj ugodno in praviloma dražje premoženje (premičnine, denarne terjatve, nepremičnine, vrednostne papirje), če depozit ne bo zadoščal za poplačilo davka oz. bi davčna izvršba po sprostitvi tega denarja že zastarala.

Če gre za premoženje dolžnika, ki je nosilec kmetije, pa bo mogoče neplačane davke v primeru neuspešne izvršbe izterjati tudi od članov kmečkega gospodinjstva, je razvidno iz zakonskega predloga.

Hkrati ministrstvo predlaga tudi uskladitev zakona o davčnem postopku s še ne sprejetim zakonom o izvršbi in zavarovanju, ki ureja prejemke, na katere izvršba ni mogoča. Namesto zdajšnjih 70 odstotkov se bo po novem iz izvršbe izvzelo 76 odstotkov minimalne plače.