Na vprašanje, kako so prišli do številke osem milijonov evrov prihodkov, je minister za kmetijstvo Dejan Židan pojasnil: "Ocene o milijonih so bile še višje, zato smo dali neko nižjo oceno. V tem trenutku tudi ne vemo, za katere dodatke bo stroka ocenila, da morajo dobiti trošarino."

Vlada pričakuje, da bo nabor dodatkov zdravstvena stroka določila v od dveh do treh tednih. "V vsakem primeru pa tukaj ne gre za vključitev naravnih sadnih sokov, ki vsebujejo naravni sladkor," je pojasnil Židan. Meni, da bi lahko marsikateri proizvajalec brezalkoholnih pijač v tem ukrepu videl tudi svojo poslovno priložnost. Ideja za obdavčitev sladkih pijač je v preteklem mandatu že propadla zaradi ostrega nasprotovanja proizvajalcev.

Ti so tudi tokrat šokirani, da vlada od sektorja, ki deluje z izgubo, pričakuje krpanje proračunske luknje, je dejala Tatjana Zagorc iz zbornice trgovinskih in živilskih podjetij. "Treba je povedati, da je v Sloveniji registriranih 15 družb v sektorju proizvodnje brezalkoholnih pijač, ki zaposlujejo 366 ljudi. Ta sektor ustvari 55 milijonov prihodkov, čista izguba pa je v lanskem letu znašala štiri milijone evrov," je pojasnila Zagorčeva.
Trenutno je v povezavi s tem ukrepom še več vprašanj kot odgovorov, zato proizvajalci o konkretnejših posledicah uvedbe trošarin še ne morejo govoriti.

Stroka: Nujen ukrep
Po pogostosti uživanja sladkih pijač pri otrocih in mladostnikih smo v Sloveniji sicer v vrhu držav EU-ja. Več kot 40 odstotkov vseh pijač, ki jih otroci popijejo, so pijače z dodanim sladkorjem. Dokazano je, da sladke pijače škodujejo zdravju, prispevajo k debelosti in tveganju za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 ter številnih drugih.

Zdravstvena stroka sicer zagovarja celosten pristop. "Zagovarjamo, da bi se te pijače podražile, prihodki pa naj se namensko porabijo za bolj zdravo prehrano otrok in mladostnikov, za preventivne programe v zdravstvu, mogoče tudi celo za subvencioniranje sadja in zelenjave," je dejala Nataša Fidler Mis s Pediatrične klinike.
Podobno meni tudi direktor zdravstvene blagajne, Samo Fakin, ki že leta zagovarja nujnost tega ukrepa: "Upam, da bo ta davek šel za odpravljanje posledic sladkorne bolezni, kar je izvoren namen. To je seveda le eden izmed ukrepov, da države ozavestimo o zdravem načinu življenja."

Sladkorna bolezen je epidemija 21. stoletja, za katero letno samo iz zdravstvene blagajne odštejemo 120 milijonov evrov, kar je 1.000 evrov za vsakega bolnika. Obdavčitev živil je tudi ukrep, ki ga predvidevata Bela knjiga EU-ja o prehrani in naša prehranska politika, sprejele pa so ga med drugim Finska, Madžarska in Francija, ki že žanjejo uspehe.