Delavska svetovalnica pa opozarja, da sta ministrstvi s podpisom sporazuma korak bližje povečanju delavskega taborišča za ekonomske migrante v Sloveniji.

Elmir Ćerimović je s trebuhom za kruhom iz Velike Kladuše prišel v Slovenijo. Po končani ekonomski fakulteti v Bosni in Hercegovini zanj ni bilo dela, zato ga je posredniška agencija hitro prepričala, da bo lahko v Sloveniji dostojno živel od svojega dela in celo še kaj privarčeval. Toda v obljubljeni deželi je 29-letni ekonomist hitro spoznal kruto resničnost. "Najprej ti posredniki – agencije vzamejo ogromno denarja, da sploh lahko prideš do delodajalca. Potem z delodajalcem podpišeš aneks k pogodbi, v katerem piše, da moraš plačati tudi svoj vizum. Čeprav je zakonsko določeno, da mora vizum plačati delodajalec. Potem podpišeš pogodbo, da boš delal 40 ur na teden, dejansko pa delaš od 70 do 80 ur. Potem si prisiljen, da moraš na teren priti dve, tri ure prej. Tam končaš delo ob sedmih, prideš domov ob devetih, zjutraj pa spet ob štirih, petih na delo. Nikjer niso zapisani potni stroški. Prosiš za prosti konec tedna, ki ti pripada, da bi šel v Bosno, pa ti delodajalec ne dovoli. Če se upreš temu urniku, saj ga v pogodbi ni, takoj dobiš odpoved," pravi Ćerimović in dodaja, da bi vse to še nekako zdržal. Pred seboj je imel močno željo po boljšem življenju, ki ga čaka, če le zdrži eno leto pri delodajalcu.

Vendar se je po nekaj mesecih dela huje poškodoval. Ko je bil na bolniškem dopustu, je dobil odpoved, ker je njegov delodajalec menil, da je vseeno sposoben za delo. "Z valjarjem sem si poškodoval prst, bil je raztrgan. Na urgenci so mi ga šivali, zdravnik mi je odobril bolniško odsotnost. Delodajalec je vseeno zahteval, naj se vrnem na delo. Menil je, da njegov posel trpi." Elmir se je vrnil na delo, ampak zaradi bolečine več kot dva ni zdržal. "Zelo me je bolelo, imel sem tudi psihične travme. Nisem si upal približati se temu stroju. Roke so mi se tresle, bilo me je strah. In zato mi je delodajalec dal odpoved."

Poleg službe izgubil tudi delovno dovoljenje
Za Elmirja je bil to hud udarec. Ni izgubil samo službe, ampak tudi delovno dovoljenje v Sloveniji. Državljani Bosne in Hercegovine namreč v prvem letu ne morejo zamenjati delodajalca. Zanimivo je, da so delavci iz BiH-a edina taka izjema, za preostale delavce iz tretjih držav velja, da lahko delodajalca zamenjajo ob soglasju zavoda za zaposlovanje. Vendar pa bosanski delavci ne bodo več dolgo osamljeni v Sloveniji. V Beogradu so namreč pred enim tednom podpisali zelo podoben sporazum o zaposlovanju državljanov Srbije v Sloveniji.

Se obeta ista zgodba s Srbijo?
Podpisnika, slovenska ministrica za delo Ksenija Klampfer in srbski minister za delo Zoran Đorđević, menita, da je sporazum zelo dobra rešitev. Srbsko ministrstvo je na svoji spletni strani zapisalo, da sporazum varuje pravice srbskih delavcev in jim omogoča, da delajo v skladu s slovenskimi zakoni, Delavska svetovalnica pa opozarja, da sta ministrstvi s podpisom sporazuma korak bližje povečanju delavskega taborišča za ekonomske migrante v Sloveniji. Goran Lukić pravi, da imajo v Delavski svetovalnici za to trditev tudi trdne dokaze. "Velika večina delavcev iz nekdanje Jugoslavije, ki pride k nam po pomoč, svetovanje, zagovorništvo, so delavci, ki so prvo leto pri istem delodajalcu, kot zahteva sporazum o zaposlovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino. In ta del so zdaj kopirali in vrgli v sporazum o zaposlovanju med Slovenijo in Srbijo."

Lukić meni, da bodo slabi delodajalci v Slovenji, ki jih je po izkušnjah Delavske svetovalnice veliko, zelo veseli tega sporazuma, saj bodo prvo leto delavca lahko izsiljevali. "Takšen sporazum je v bistvu samo način, da privabijo delavce, da jih tukaj izkoriščajo. Kar je pa res žalostno, je to, da so spodaj podpisi uradnih, državnih oseb Slovenije in Srbije."

Ministrstvo: Delavci lahko menjajo delodajalca
Očitek Delavske svetovalnice je neutemeljen, pravijo na slovenskem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in dodajajo, "da ti delavci niso v nikakršnem suženjskem lastništvu delodajalcev, saj lahko kadar koli prekinejo delovno razmerje in si poiščejo drugega delodajalca, vendar mora v tem primeru novi delodajalec pridobiti novo dovoljenje na podlagi sporazuma”. Ćerimović izhaja iz osebne izkušnje in se težko strinja z zapisom ministrstva. "Imamo možnost dati odpoved. Le da po odpovedi lahko samo spakiraš svoje stvari in greš v Bosno. V prvem letu moraš biti pri enem delodajalcu. Ne glede na to, kako te izkorišča."

V 10. členu sporazuma je opredeljeno, da mora biti "prvo leto zaposlitve delavec migrant zaposlen pri delodajalcu, ki je vložil vlogo za izdajo dovoljenja, oziroma pri njegovem pravnem nasledniku”. Komu v prid je pisana zakonodaja, ki delavcu omejuje oziroma ukinja možnost svobodne izbire delodajalca in prostega dostopa do trga dela?

Goran Zrnić iz Delavske svetovalnice meni, da gre za dogovor ekonomije in politike. "Delodajalci pravijo, da potrebujejo delovno silo, politika naj to uredi, tako da jim to ustreza. Poteptati temeljne vrednosti zakona o delu s tem dvostranskim sporazumom – to lahko naredi le dogovor med ekonomijo in politiko. Sporazum bo koristil posameznikom in strukturam, ki se ukvarjajo z uvozom poceni delovne sile, ta pa prihaja sem s pogojem enoletnega suženjstva." V nekaj mesecih bomo izvedeli, ali bosta slovenski in srbski parlament sporazum tudi ratificirala.