"V zadnjem obdobju smo izvedli obsežno akcijo ugotavljanja stanja v cestnem tovornem prometu," poudarja Saška Kiara Kumer iz Sindikata delavcev prometa in zvez (SDPZ). "Ugotovili smo, da praktično ne najdeš voznika, ki bi prejemal plačo kot vsi drugi, se pravi plačilo za opravljeno delo, temveč so dogovorjeni za ceno na prevožen kilometer, ki se potem na koncu meseca računovodsko izpelje v obliki dnevnic ali na kakšne druge neobdavčene načine."

Kumerjeva ob tem dodaja, da delavci praktično ne vidijo plačilnih list, marsikdo med njimi ne pozna bolniških odsotnosti, nekateri pa tudi ne vedo, kaj je to dopust. "Vse te pravice se običajno uredijo skozi socialni dialog in s sklepanjem kolektivne pogodbe," je pojasnila in dodala, da so delodajalci v panogi cestnega tovornega prometa pred leti odpovedali kolektivno pogodbo in "kljub našim prizadevanjem ne kažejo interesa, da bi vzpostavili novo". V praksi to pomeni, da delodajalce omejujeta le ZDR in minimalna plača, še dodaja Kumerjeva.

Po kartico za tahograf k preprodajalcu
Veliko kršitev je na področju delovnega časa, ki je omejen že z ZDR-jem, omejitve pa postavljajo tudi evropske direktive. Nadzor nad ustreznostjo počitka poteka prek tahografa, a v praksi morajo vozniki voziti s karticami drugih, najpogosteje direktorja podjetja, mehanika ali drugega delavca, ki ne vozi, prav tako se uporabljajo naprave za "prelisičenje tahografa" ali pa je voznik moral v času počitka voziti kombi in potem nadaljevati vožnjo s tovornjakom.

Strokovni sodelavec ZSSS-ja Marko Tanasić ob tem dodaja, da so se na terenu srečali tudi s primeri, ko so si morali delavci sami priskrbeti kartico pri preprodajalcih. "V Sloveniji namreč obstajajo tudi preprodajalci teh kartic." V posebno slabem položaju pa so migrantski delavci, za katere sta pred časom, kot smo razkrili na MMC-ju, GZS in OZS predlagala, da bi morali delati pet let pri istem delodajalcu za pridobitev delovnega dovoljenja.

Delavcu poskušal iztrgati dokument iz rok
Najbolj pereč pa je odnos slovenskih delodajalcev, predvsem do tujih delavcev, še dodaja Kumerjeva in poudarja, da so v preteklosti direktorji že neposredno preprečevali sindikalno organiziranje. Tanasić ob tem dodaja, da so delavci pogosto izpostavljeni zmerjanju, mobingu in žaljenju. Delajo pa tudi brez ustrezne delovne opreme. "To so razlogi, da ti ljudje, takoj ko pridobijo to možnost, odidejo," poudarja Tanasić. A ko se delavec za to odloči, postane tarča groženj, sprožajo se tudi izvršbe zoper delavce zaradi pogodbenih kazni poslovne škode. Dodatna težava pa je, da delavci prejemajo izvršbe na naslove, kjer dejansko ne prebivajo.

Tanasić ob tem poudarja, da je zaradi narave dela treba urediti tudi položaj mobilnih delavcev, ki se zdaj množično prijavljajo na naslove, na katerih pa dejansko ne prebivajo več. To je zlasti pereče ob primerih, ko delodajalec zoper delavce sproži izvršbo na podlagi pogodbeno določene kazni. Kot smo pred časom že poročali, so take izvršbe nezakonite, a delavec mora slediti rokom za pritožbo. Poslovna praksa pa se je razširila tudi med "gazde" v Luki Koper.

Kršitve, povezane s tahografom v skoraj polovici primerov
Pri SDPZ-ju pa so ob delu na terenu naleteli tudi na bolj nenavadne primere poudarja Tanasić. "V praksi se pogosto delavcu, ki ne razume slovenskega jezika, pod nos podtakne nek papir za podpis. Seznanjeni smo s primerom, kjer je delodajalec delavcu ponudili v podpis sporazum, s katerim bi odškodnino za morebitno poškodovan tovor v celoti prevalili na delavca." Delavec je sporazum poskušal vzeti in dejal, da ga bo podpisal, ko ga prebere sindikalni zaupnik, "delodajalec pa je potem nanj skočil in mu poskušal ta list papirja iztrgati iz rok in ga pri tem še popraskal po roki," opisuje Tanasić.

Saška Kumer pa ob tem opozarja, da sta inšpektorat za delo in finančna uprava v obdobju med 1. aprilom in 30. junijem letošnjega leta opravila 3.188 nadzorov nad vozniki tovornjakov in ugotovili kršitve v 1.505 primerih. Od tega so ugotovili 1.100 kršitev, povezanih s tahografom, in 1.057 kršitev v zvezi s predpisanim počitkom za voznike. V sedmih primerih pa so bile tudi kršitve s tehnično brezhibnostjo vozil. Kumerjeva ob tem dodaja, da je anomalij ogromno, Slovenija pa s temi praksami postaja država za izkoriščanje tujh delavcev.