Decembra lani je inšpektorat za delo po protestu sindikatov pred ministrstvom za delo in razpravi o položaju delavcev v trafikah v državnem zboru izvedel obsežno akcijo nadzora v trafikah. V sklopu akcije so opravili 57 nadzorov. Nadzori pa so pripeljali do razmeroma skromne končne bilance, saj so inšpektorji izdali 12 upravnih odločb, od tega štiri prepovedne odločbe do odprave nepravilnosti.

A postopki več kot pol leta po akciji še niso zaključeni. Na vse štiri prepovedne odločbe so bile vložene pritožbe, ki so jim na ministrstvu ugodili in jih vrnili na inšpektorat v vnovično odločanje. Ob tem na inšpektoratu še dodajajo, da v enem primeru teče prekrškovni postopek, preostale odločbe pa so ureditvene narave.

Delavce disciplinirali s korenčkom
V praksi to pomeni, da poslovni model družb Delo prodaja in 3dva, ki obvladujeta trafike v Sloveniji, nemoteno teče naprej. Poslovni model pa, kot smo že večkrat poročali, temelji na tem, da delavec kot samostojni podjetnik sklene z eno izmed družb, ki je lastnica trafike, franšizno pogodbo. Lastnik trafike določi delovni čas, postavitev izdelkov, ceno in preostale podrobnosti poslovanja, medtem ko franšizojemalec to delo opravlja ali pa ga prepusti komu drugemu. A kot smo že poročali, prihodki trafikarjev v nekaterih primerih ne dosegajo niti minimalne plače, pri čemer pa vključujejo delo 10 ur ali več na dan šest dni tedensko.

"Inšpektorat za delo ni naredil nič, ministrstvo ni naredilo nič, delodajalec pa je tudi v tistih redkih primerih izkoristil možnost discipliniranja delavca s korenčkom," priznava Marko Funkl iz Sindikata prekarcev, v okviru katerega so potekale akcije, ki so opozarjale na položaj trafikarjev. V nekaterih primerih so namreč delavci, ki so razmišljali o tožbi, od lastnika trafik dobili izbiro med bodisi zaposlitvijo po panožni kolektivni pogodbi za trgovsko dejavnost bodisi nadaljevanje dela po franšizni pogodbi z nekolikanj višjim prihodkom. "Dejansko je dilema takega delavca zelo težka, saj zaposlitev po panožni kolektivni pogodbi za trgovce pomeni plačo, ki je nižja od minimalne plače."

Franšizna pogodba škodljiva, a po mnenju inšpektorata zakonita
V primerih, s katerimi so seznanjeni v Sindikatu prekarcev, so delavci tako privolili v nadaljevanje franšize z višjim prihodkom, pri čemer so obenem morali podpisati tudi izjavo, da se sami odrekajo zaposlitvi. "S tem so se tudi odrekli običajnemu osemurnemu delavniku, regresu, bolniški, dopustu in ostalim pravicam, a potrebno je razumeti tudi življenjske okoliščine, ko je treba plačati kakšno položnico in je dodaten denar še kako potreben," pojasnjuje Funkl in dodaja, da se v praksi delavci odsotnosti in pomena bolniškega nadomestila zavedajo šele, ko nastopijo resne zdravstvene težave, pri čemer trafikarji niso izjema.

Praksa franšizne pogodbe, ki so jo na inšpektoratu za delo ob decembrski akciji sicer označili kot škodljivo za delavce, nemoteno poteka dalje. V nekoliko boljšem položaju so sicer prodajalci na nekaterih lokacijah, saj je Delo Prodaja, ki ga je v minulih mesecih težila omejena prodaja, zaprlo nekaj trafik na določenih lokacijah, s čimer se je povišal promet v bližnjih trafikah, a Funkl meni, da je to v praksi klavrna tolažba, v sindikatu menijo, da je takšno ravnanje tudi nezakonito.

Med delom ne smejo niti na stranišče
Sicer je bil inšpektorat za delo deležen tudi kritik na januarski razpravi parlamentarnega odbora za delo, kjer so o položaju trafikarjev razpravljali tudi poslanci. Takrat je bila tedanja glavna inšpektorica za delo Nataša Trček deležna kritik, da so pri inšpektoratu v primeru trafikarjev nastopili z zelo togo interpretacijo zakonodaje. Tako so za prvine delovnega razmerja iskali obstoj vseh elementov, pri čemer pa franšizna pogodba franšizojemalcu omogoča, da za opravljanje dela prodajalca najame koga drugega. Prav odsotnost osebnega opravljanja dela je razlog, da so pri inšpektoratu pri 57 nadzorih izdali le 12 odločb.

Funkl ob tem meni, da prvine delovnega razmerja v trafikah obstajajo, saj franšizodajalec določa vse podrobnosti opravljanja dela in franšizojemalec nima nobene poslovne svobode. V praksi ne more niti prekiniti dela za odhod na stranišče zunaj predvidenega premora za malico, na kar so v sindikatu že opozarjali, ko so izpostavili primer delavke, ki je zaradi zdravstvenih težav morala večkrat opravljati potrebo, franšizodajalec pa ji je svetoval, naj si za trafiko s kartoni zagradi manjši prostor in tam opravlja potrebo. Franšizojemalce, ki navodil franšizodajalca ne upoštevajo, čakajo visoke kazni.

Na inšpektoratu so pred časom sicer predlagali tudi spremembo zakonodaje, tako da bi se razširil nabor delovnopravnega varstva ekonomsko odvisnih oseb, a Funkl ni optimističen, saj poudarja, da smo pred kratkim že bili deležni spremembe zakona o inšpekciji dela, pa je kljub temu decembrska akcija postregla z zgolj štirimi prepovednimi odločbami ki več kot šest mesecev po akciji še niso pravnomočne. Delavci tako pri uveljavljanju pravic ostajajo prepuščeni samim sebi. "Mi smo pripravljeni ponuditi pomoč vsem, ki bi se odločili za tožbo, a te odločitve namesto člana ne moremo sprejeti sami," sklene Funkl.