Delavcem so za podpis novih pogodb dali na voljo le nekaj dni časa, tistim, ki pogodb niso želeli podpisati, pa so pogodbe preprosto odpovedali in jim ponudili nove.

V invalidskem podjetju HTZ so ob koncu lanskega leta začeli pospešeno izvajati reorganizacije delovnih mest. Kot pojasnjujejo v podjetju, so se za to odločili na podlagi načrta finančnega in poslovnega prestrukturiranja iz leta 2014. "Zaradi ciljev, ki si jih je družba zadala v načrtu, je vodstvo družbe ugotovilo, da obstoječa organiziranost, skupaj z zastarelo sistemizacijo delovnih mest, ne ustreza današnjim potrebam družbe in njenim delovnim procesom," so zapisali v podjetju.

Ob tem dodajajo, da je bila zadnja večja sistemizacija v podjetju opravljena leta 1991, "dobra praksa pa je, da se delovna mesta pregledajo in posodobijo vsakih pet do osem let". V družbi hkrati poudarjajo, da nova sistemizacija delovnih mest "omogoča učinkovito in fleksibilno izvajanje poslovnih funkcij, razvoj procesne organiziranosti, učinkovitost delovnih procesov, uspešnost družbe, njeno obvladljivost in preglednost vodenja". Sistemizacijo so izvedli že v dveh družbah Skupine Premogovnik Velenje, in sicer PV Invest ter HTZ, trenutno pa poteka v Premogovniku Velenje.

Variabilna osnovna plača, fleksibilen delovni čas ...
A v SDRES-u opozarjajo, da so nove pogodbe v nekaterih točkah pravno vprašljive, prav tako pa posegajo tudi v pravice delavcev. Med drugim jih moti določba v opisu dela, ki dopušča, da delavec pod pogoji, določenimi z zakonom, kolektivnimi pogodbami ali splošnimi akti, opravlja tudi drugo delo. Prav tako je zanje sporna določba, da je v določbi o najnižji osnovni plači dodatek, da se pri njej upošteva doseganje pričakovanih delovnih rezultatov. V SDRES-u poudarjajo, da mora biti osnovna plača pogojena z zahtevnostjo delovnega mesta in ne more biti variabilna.

Sporna po oceni SDRES-a je tudi določba, ki pravi, da se polna delovna obveznost med koledarskim letom lahko spreminja z internim aktom delodajalca, kar v SDRES-u ocenjujejo kot nezakonito določbo. Prav tako jih v SDRES-u moti, da pogodba na več mestih omenja skladnost z internimi akti delodajalca, čeprav gre za materijo, ki bi morala biti predmet kolektivne pogodbe. V SDRES-u so zato svojim članom sprva svetovali, naj novih pogodb ne podpišejo, ko pa je delodajalec posegel po odpovedi stare in ponudbi nove pogodbe, pa so se v SDRES-u odločili, da bodo na sodišču dokazovali nezakonitost take odpovedi.

PV: Uskladili smo se z reprezentativnim sindikatom
V Premogovniku Velenje ob tem poudarjajo, da so se pred sprejemanjem sistemizacije delovnih mest večkrat posvetovali in uskladili z reprezentativnim sindikatom, in sicer Sindikatom pridobivanja energetskih surovin (SPES), drugim aktivnim sindikatom v Skupini Premogovnik Velenje. SDRES namreč v družbi HTZ nima priznane reprezentativnosti, zaradi česar so se v SDRES-u odločili reprezentativnost dokazovati s tožbo.

Sicer pa predstavnik SDRES-a Asmir Bečarević opozarja, da so v HTZ-ju nove pogodbe delavcem začeli vročati le dober mesec dni pred veljavo nove sistemizacije, ki se je uveljavila decembra lani. Vsak delavec pa je imel na voljo le nekaj dni oziroma najnižji zakonsko določen rok za pregled in morebiten ugovor pogodbi in ne nazadnje tudi končni podpis.

V družbi HTZ so nam sicer odgovorili, da je delodajalec vsem zaposlenim vročal pogodbe na sedežu, po vnaprej znanem razporedu. "V primeru odsotnosti posameznega delavca se je vročitev dogovorila prek vodje in se nato izvedla v prostorih kadrovske splošne službe. V posameznih primerih pa se je izvedla osebna vročitev."

Vročanje z zasledovanjem delavca
A v praksi izročevanje novih pogodb ni bilo vedno tako preprosto. Tako je prav zaradi spora pri vročanju nove pogodbe dobil izredno odpoved član sveta delavcev družbe, ki je novi sistemizaciji zaradi spornih členov tudi večkrat nasprotoval. Temu delavcu je novo pogodbo poskušal vročiti kar vodja projekta reorganizacije delovnih mest tudi na avtobusni postaji. Ko ga je delavec večkrat zavrnil, da bo pogodbo prevzel v kadrovski pisarni, je poskušal znova, preden je delavcu prekipelo in je vodji projekta izrekel več kletvic. Zaradi zmerjanja z žaljivkami in groženj so v HTZ-ju, kljub mnenju sveta delavcev, da gre za pretiran ukrep, posegli po izredni odpovedi delovnega razmerja.

Delavec, ki je odpoved prejel, vztraja, da je poskus vročitve mejil na nadlegovanje, saj je že sam poskušal prevzeti pogodbo v kadrovski pisarni nekaj dni prej, kjer pa ni bilo nikogar. V naslednjih dneh pa je delal nočne izmene, vodja projekta pa ga je z vročitvijo čakal pred izhodom z delovnega mesta in mu sledil do avtobusne postaje. Drugi dan pa ga je na izhodu iz jame, kjer je običajno službeno vozilo za prevoz do vhoda v podjetje, pričakal s prevozom kar vodja projekta in mu znova vročal novo pogodbo.

Odpoved zaradi kletvic, namenjenih vodji projekta
Ko mu je vodja projekta sledil do seje sveta delavcev in se med drugim postavil pred vrata, pa je delavec izrekel kletvice, za katere poudarja, da jih obžaluje, a je k njim prispevalo nadlegovanje vodje projekta, ki mu je hotel pogodbo vročiti na neprimeren način. Delavec vztraja, da jo je imel namen pobrati sam v kadrovski pisarni, hkrati pa meni, da ga je vodja projekta z nenehnim zasledovanjem in neprimernim odnosom skušal sprovocirati, zato je zadevo prijavil tudi komisiji za mobing v podjetju, ki pa trpinčenja ni ugotovila. Delavec bo odpoved izpodbijal po sodni poti.

Premestitev invalida iz vratarnice v delavnico
Drugi primer vprašljivih praks pri reorganizaciji pa je primer delavca, ki je bil pred reorganizacijo zaposlen na delovnem mestu vratarja, kjer je opravljal tudi naloge tehtalca. Na delovnem mestu je bil zaposlen kot invalid z različnimi specifičnimi zdravstvenimi težavami, zaradi katerih mora biti v čistem delovnem okolju in opravljati omejeno fizično delo.

Z reorganizacijo so v družbi ukinili delovno mesto vratarja in omenjenemu delavcu ponudili delovno mesto Popravljavec objemk JLP. To delovno mesto poteka v delavnici, je fizično in tudi precej bolj naporno ter po mnenju delavca neprimerno za njegovo zdravstveno stanje. Zato se je odločil odpoved pogodbe s ponudbo nove izpodbijati po sodni poti.

A ko se je odločil za to potezo, so mu v družbi poslali pisni opomin z možnostjo zagovora. V opominu mu očitajo, da je zavrnil preverjanje praktične usposobljenosti za varno delo na delovnem mestu, s čimer je kršil delovne obveznosti. Bečarević ob tem poudarja, da na strani delodajalca sploh niso konkretizirali, kdo naj bi delavca pozval na to preverjanje, niti tega, kako naj bi ga delavec zavrnil. Obenem pa poudarja, da je bil delodajalec, če drži, da je delavec delal brez preverjanja usposobljenosti za varno delo, v prekršku. V SDRES-u so zato delodajalca pozvali k umiku opozorila in vabila na zagovor.