Kot smo že poročali, so v družbi Arriva Dolenjska in Primorska še pred začetkom lanske stavke voznikov avtobusov v skupini Arriva Slovenija predsedniku SVAS-a izdali izredno odpoved delovnega razmerja, ki mu je bila vročena ob koncu tedna kar med vožnjo avtobusa. Mesarošu so namreč očitali, da je s svojimi izjavami za javnost blatil ugled podjetja, zlasti ko se je v izjavi za časopis Primorske novice spraševal o tehnični brezhibnosti vozil ter v izjavi pred parlamentarnim odborom za infrastrukturo, kjer je dejal, da delodajalci lahko z delovnim časom manipulirajo po svoje.

Kaplja čez rob v odnosu med delodajalcem in Mesarošem pa je bil primer potnice v avtobusu, ki je imela vozovnico od Kopra do Izole, čeprav je trdila, da ji je Mesaroš obračunal vozovnico od Kopra do Bernardina. S tem pa so v družbi Arriva Dolenjska in Primorska Mesarošu očitali, da si je prisvojil 90 centov razlike v ceni med obema vozovnicama. V Obalni sindikalni organizaciji (OSO KS90) so tedaj trdili, da gre za pritisk na Mesaroša zaradi sindikalnega delovanja.

V Arrivi niso zanikali poglabljanja pnevmatik
Sodišče je Mesaroševim argumentom pritrdilo in v izhodišču zavzelo stališče, da je, "ker javnost lahko pričakuje, da bo tožnik kot predsednik sindikata kritiziral svojega delodajalca, po presoji sodišča tudi nekoliko pretirana kritika v načelu lahko dopustna". Sodišče nadaljuje, da je meja postavljena v točki, ko ne gre več za razpravo, temveč za žaljenje, do tega pa v Mesaroševem primeru ni prišlo. V družbi so Mesarošu očitali zavajanje glede števila prevoženih kilometrov rabljenega avtobusa, ki so ga v družbi kupili, podatka, koliko kilometrov opravi en avtobus, in namigovanja, da so v družbi poglabljali profile pnevmatik.

Glede podatka o prevoženih kilometrih je sodišče po zaslišanju prič presodilo, da je Mesaroš ob podajanju izjave o številu prevoženih kilometrov enega avtobusa v času izjave novinarki lahko prepričan o resničnosti svoje trditve. Glede očitka, da en voznik ne prevozi 130 tisoč kilometrov na leto, je Mesaroš dejal, da se je podatek nanašal na avtobus, in ne voznika, čemur je pritrdila tudi novinarka. Prav tako pa je sodišče presodilo, da Mesaroš ni kršil zakona o delovnih razmerjih z namigovanjem, da v družbi poglabljajo profile pnevmatik, saj tega niso zanikali, temveč poudarili, da je ta praksa pod določenimi pogoji tudi skladna s predpisi.

Sodišče: Varstvo sindikalista nad interesom družbe
V družbi so sicer zavzeli stališče, da je zaradi kršitev delovnega razmerja na strani Mesaroša zaupanje tako porušeno, da ne morejo več nadaljevati sodelovanja. Obenem pa so med sodnim postopkom, kot smo pred časom že poročali, na oglasni deski neuspešno zbirali podpise zaposlenih, s katerimi bi se zaposleni distancirali od Mesaroševih izjav. Sodišče pa je pri tehtanju interesa družbe in zaščite sindikalnih predstavnikov odločilo, da okoliščine, zaradi katerih Arriva Dolenjska in Primorska nima interesa o nadaljevanju delovnega razmerja, ne odtehta varstva sindikalnih predstavnikov pred odpovedjo.

Sodišče je zato družbi naložilo, da morajo Mesaroša povabiti nazaj na delo, obenem pa mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja od prenehanja dalje. Prav tako bodo Mesarošu morali poravnati za 1.346 evrov sodnih stroškov. V družbi Arriva Dolenjska in Primorska so ob tem zapisali, da vodstvo "ne more podrobneje komentirati sodbe, ker ta še ni pravnomočna. Sodbo bomo najprej proučili in se odločili o nadaljnjih korakih." Je pa s sodbo zadovoljen sekretar OSO KS 90 Damjan Volf, ki je ob tem poudaril, da ga veseli, da je sodišče prepoznalo pritiske na sindikalno delovanje.

Podjetja krivijo nizke subvencije in imajo dobičke
Odločitev sodišča je pozdravil tudi Mesaroš, ki je dejal, da ga je odločitev sodišča razveselila, zdaj pa pričakuje, "da bo lahko naprej opravljal delo, ki ga veseli". Kljub sodbi pa bo preteklo še nekaj časa, preden bo Mesaroš znova sedel za volan avtobusa, saj odločitev še ni pravnomočna in se v družbi na odločitev koprskega sodišča še lahko pritožijo. O pritožbi se v družbi še niso izrekli. Mesaroš dodaja, da zadeva ni izpodbila njegovega elana za nadaljevanje sindikalnega delovanja, kar namerava početi tudi po vrnitvi na delovno mesto. Glavni cilj sindikata pa je sprememba panožne kolektivne pogodbe, ki dopušča skromno vrednotenje časa čakanja na postaji med vožnjami, zaradi česar v praksi prihaja do tega, da so vozniki avtobusov na mesec tudi do 320 ur v avtobusu, izpolnijo pa le običajni delovni čas.

Sporna kolektivna pogodba se je več let zgolj podaljševala, letos pa so se pogajanja med sindikati in delodajalci, v pogajanja je zdaj vključen tudi SVAS, začela prej kot običajno. Na strani delodajalcev so razlog za nizko vrednotenje ur čakanja in nepripravljenost na dvig plač utemeljevali s tem, da tega ne zmorejo zaradi nizkih subvencij, ki jih javnemu prevozu potnikov namenja država. Kljub temu pa so v letu 2016 vsa podjetja v skupini Arriva Slovenija imela več kot milijon evrov dobička, medtem ko je država koncesionarjem skupno namenila 18 milijonov evrov subvencij.