Vozniki avtobusov v skupini Arriva Slovenija so lani s stavko opozarjali na čedalje slabše razmere za delo. Kljub sklenjenemu dogovoru, ki je med drugim vključeval tudi dvig plač, je panožna kolektivna pogodba, ki je vir slabih delovnih razmer, ostala nespremenjena. Glavna težava panožne kolektivne pogodbe je, da vrednoti čas čakanja med posameznimi vožnjami kot tretjino delovne ure, ne glede na to, da so vozniki nemalokrat obsojeni na čakanje na postajališčih, kjer je vprašljiv tudi dostop do stranišča. V praksi to pomeni, da so vozniki za izpolnitev polnega delovnega časa v službi več kot 220 ur na mesec.

Pri SVAS-u so po stavki napovedovali, da so njihov naslednji cilj spremembe v panožni kolektivni pogodbi, ki se ni spreminjala od leta 2006, temveč zgolj podaljševala. Da je panožna kolektivna pogodba problematična, meni tudi nova generalna sekretarka SDPZ-ja Saška Kiara Kumer, ki poudarja, da je bilo podaljšanje sklenjeno prav z namenom, da se v letošnjem letu že na začetku leta začnejo pogajanja o novi panožni kolektivni pogodbi, za katero že dalj časa opozarjajo, da jo je treba urediti, zlasti v času, ko so vozniki avtobusov postali deficitarni poklic. Glavne zahteve SDPZ-ja bodo sprememba vrednotenja časa razpoložljivosti in dvig osnovne plače, pri čemer bi se moral prvi tarifni razred začeti pri minimalni plači.

Podobne zahteve, a brez sodelovanja
Podobna pričakovanja imajo tudi pri SVAS-u, a jih predstavniki delodajalcev na pogajanja niso vabili, saj takrat niso bili reprezentativni. Pri SVAS-u so namreč šele novembra lani prejeli odločbo ministrstva, da so reprezentativni sindikat za poklic voznik avtobusa. Po prejemu odločbe o reprezentativnosti so se obrnili na predstavnike delodajalcev in na začetku decembra od Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) prejeli odgovor, da so predstavniki delodajalcev na pogajanjih s SDPZ-jem delodajalce obvestili o reprezentativnosti SVAS-a in sindikatu prepustili odločitev, ali bo k pogajanjem povabil tudi SVAS.

Le dan po tem, ko so pri SVAS-u prejeli obvestilo GZS-ja, so predstavniki delodajalcev in SDPZ-ja že podpisali novo panožno kolektivno pogodbo, ki vsebinsko ni spremenjena, je pa podaljšana do konca leta 2018. Predstavnik SVAS-a Damjan Volf ob tem poudarja, da jih nihče iz SDPZ-ja ni obvestil o podaljšanju panožne kolektivne pogodbe, temveč so zanjo izvedeli šele iz objave v Uradnem listu.

Spodbudno sodelovanje na ravni podjetja
Da so odnosi med sindikatoma načeti, potrjuje tudi podatek, da so pri SVAS-u, tako Volf, prejeli odklonilen odgovor SDPZ-ja na njihovo vprašanje, ali jih bodo v prihodnje povabili v pogajalsko skupino za pogajanja o novi kolektivni pogodbi. Kot razlog za tako odločitev so navedli, da je SVAS reprezentativen zgolj za določen poklic, ne za celotno dejavnost, kar je po mnenju Damjana Volfa nerazumljivo, "saj poklic voznika avtobusov predstavlja več kot polovico delavcev v panogi prevoza potnikov v cestnem prometu".

Kumerjeva ob tem poudarja, da so se v preteklosti pojavljale težave med posameznimi predstavniki sindikatov, ki pa jih ni želela komentirati, saj meni, da so stvar odprtih pogovorov med sindikatoma, pri tem pa "ne želi zapirati nobenih vrat". Obenem dodaja, da te zgodbe ne bi smele biti predmet razprav v medijih, saj drobljenje sindikatov članom ne koristi. Poudarja, da s SVAS-om sodelujejo pri pogajanjih za podjetniško kolektivno pogodbo v družbi Avrigo, kjer je to sodelovanje zelo uspešno.

Tudi Volf pritrjuje, da so v tem sodelovanju spoznali dodano vrednost, zato meni, da je še toliko bolj nerazumljivo, da se ta dodana vrednost sodelovanja ne izkoristi tudi pri pogajanjih za panožno kolektivno pogodbo. "Pri tem se je treba vprašati, ali bomo šli v uspešno sodelovanje ali pa bomo še naprej dovoljevali samostojne akcije nekih šerifov."