Kot smo že poročali, so v družbi Ljubljanski potniški promet (LPP) voznikom avtobusov prenehali plačevati dodatno poklicno zavarovanje s 1. januarjem 2013, potem ko so se posvetovali s sekcijo za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije. Aprila 2013 je posebna komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) presodila, da vozniki avtobusov pri LPP-ju ne izpolnjujejo pogojev za poklicno zavarovanje.

Komisija ZPIZ-a je tako presodila, da bi morali vozniki avtobusov za upravičenost do poklicnega zavarovanja preživeti najmanj 80 odstotkov delovnega časa na delovnem mestu oziroma na leto prevoziti 60 tisoč kilometrov. Pri tem se je komisija sklicevala na družbeni dogovor iz Socialistične republike Slovenije, ki ga je takrat sklenil predhodnik ZPIZ-a z Gospodarsko zbornico in Republiškim svetom zveze sindikatov, objavljen pa je bil v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije julija 1974.

LPP: Vozila so klimatizirana, sedeži boljši ...
Dodatno so pri LPP-ju poudarjali, da poklic voznika avtobusa danes ni več primerljiv z obdobjem iz leta 1981, ko so vozila bila neklimatizirana, sedeži za voznike pa so bistveno bolje vzmeteni, kot so bili v preteklosti. S prstom so tudi pokazali na odgovornost države, saj bi morala oblikovati komisijo v okviru ministrstva, ki bi določila pogoje za poklicno zavarovanje.

A sodišče tem argumentom ni pritrdilo. Sodišče je namreč uvodoma poudarilo, da odločitev komisije ZPIZ-a ni pravno relevantna, ker za njeno pristojnost o tovrstnem odločanju ni pravne podlage, obenem pa se na odločitev komisije ni mogoče pritožiti. Prav tako je sodišče po zaslišanju delavcev ugotovilo, da je kriterij 60 tisoč prevoženih kilometrov popolnoma nerealen, saj delavci povprečno prevozijo le polovico te razdalje na leto, čeprav se jim število prevoženih kilometrov iz leta v leto povečuje. Prav tako je po mnenju sodišča pravna podlaga v družbenem dogovoru iz leta 1974 neustrezna, saj se je nanašala na tedanjo družbo Kompas in je vsebovala le orientacijska merila.

Tudi priprava avtobusa in postanki so del dela voznikov
Za sodišče je bilo tako bistveno vprašanje, ali delavci opravljajo delo kot vozniki avtobusa najmanj 80 odstotkov dejanskega delovnega časa. Tudi tu ni pritrdilo stališču LPP-ja, da to pomeni zgolj vožnjo, temveč je presodilo, da so priprava in posprava avtobusa ter postanki in skrb za tehnično brezhibnost avtobusa tako neločljivo povezani s samim delom voznika, da bi bilo upoštevanje zgolj časa vožnje preozko gledanje na zadevo.

S sodbo v družbi LPP niso zadovoljni in navajajo, da sodišče ni "izvedlo dokaznega postopka, v katerem bi ugotavljalo, kateri tožniki izpolnjujejo kriterij 80 % delovnega časa vožnje avtobusa, kar pomeni 60.000 prevoženih kilometrov. Sodišče odločitve, da vsi tožniki izpolnjujejo pogoj za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje, ni podrobneje pojasnilo." Po odločitvi sodišča mora LPP tako 53 delavcem plačati dobrih 200 tisoč evrov neplačanega poklicnega zavarovanja.

LPP čaka še 300 novih tožb
A ta znesek je lahko le uvod v siceršnji naval tožb vseh zaposlenih voznikov avtobusov. Sindikata v podjetju LPP sta namreč že organizirala novo tožbo, v katero je vključenih nekaj manj kot 300 delavcev. Če bodo morali pri LPP-ju poravnati neplačano poklicno zavarovanje vsem 600 voznikom, bo ta znesek znašal okoli 1,2 milijona evrov za vsako leto. Pri LPP-ju so sicer na naša vprašanja odgovorili, da bodo, ko bo zadeva končana na vseh "instancah, končno pravnomočno odločitev sodišča upošteval pri vseh zaposlenih".

Predsednik Samostojnega sindikata JP LPP Radoslav Balažić pa je ob tem poudaril, da od LPP-ja za zdaj niso prejeli nobene ponudbe za sklenitev dogovora, tako da so se odločili za sodno pot. Za tožbo so se odločili tudi zaradi bližajočega se zastaralnega roka za prvo leto ukinjenega plačevanja poklicnega zavarovanja. Balažić pa ob tem meni, da je škoda, da se zadeva mora reševati po sodni poti, saj tako nastajajo sodni stroški, ne glede na to, koga bremenijo, in bi po njegovem mnenju ta denar lahko koristneje porabili. Obenem Balažić pogreša tudi ukrepanje države v primeru nepravilno ukinjenega poklicnega zavarovanja, saj ga mora zdaj vsak delavec sam iskati po sodni poti.

Na tožbo se pripravljajo tudi vozniki Arriva Slovenije
Prvostopenjsko sodbo pa so z zanimanjem sprejeli tudi drugi vozniki avtobusov, saj je pogoj, da se pri upravičenosti do poklicnega zavarovanja upošteva, da delavec 80 odstotkov delovnega časa opravlja svoje naloge, v kar so vključeni tako postanki kot skrb za brezhibnost avtobusa, kriterij, ki ga izpolnjujejo tudi številni vozniki avtobusov na medkrajevnih relacijah, pri čemer so tudi ta podjetja ukinila plačevanje dodatnega zavarovanja.

V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije (SVAS) se zato že pospešeno pripravljajo na vlaganje podobnih tožb in trenutno zbirajo vso potrebno dokumentacijo delavcev, zaposlenih v skupini Arriva Slovenija. Po navedbah Damjana Volfa iz SVAS-a predstavlja ta sodba prvi korak k popravi vseh krivic, ki so se v preteklih letih dogajale voznikom avtobusov. Volf ugotavlja, da je v skupini Arriva Slovenija več kot 75 odstotkov voznikov takih, ki izpolnjujejo kriterij 80 odstotkov delovnega časa, zato pričakuje, da se bo ta odločitev upoštevala tudi pri drugih prevoznikih. Prav tako pa pogreša vlogo države, ki bi morala sama urediti problematiko neupravičeno neplačanega poklicnega zavarovanja, ne pa vsakega delavca posebej prepustiti iskanju pravice po sodni poti.