Reorganizacijo oziroma novo sistemizacijo delovnih mest je v invalidskem podjetju HTZ, kot smo že poročali, spremljalo nekaj vprašljivih dogodkov in tudi odpovedi delavcem iz krivdnih razlogov. Po odpovedi delavcu, ki ga je nadrejeni zasledoval z novo pogodbo, pa so se v družbi HTZ odločili podati redno odpoved iz krivdnih razlogov tudi nekdanjemu vratarju, ki so ga po reorganizaciji zaposlili na zanj neustrezno delovno mesto.

V HTZ-ju odpoved utemeljujejo z očitkom, da je delavec odklonil preverjanje praktične usposobljenosti za varno delo na delovnem mestu, kar naj bi storil devet dni po začetku dela na novem delovnem mestu. Tako so na naša vprašanja odgovorili, da je delavec "sicer podpisal dokument seznanitve z oceno tveganja na delovnem mestu, vendar je odklonil preverjanje praktične usposobljenosti". V družbi ob tem dodajajo, da je preverjanje del zakonske obveznosti, ki izhaja iz zakona o varnosti in zdravju pri delu.

A delavec zagotavlja, da takega poziva sploh nikoli ni prejel. "Meni so samo čez noč poslali vabilo na zagovor pred odpovedjo in takrat mi je šefica povedala, da sem odklonil praktično usposabljanje. Jaz za to ne vem nič. Sem pa naredil varstvo pri delu in imam tudi pričo, da sem to opravljal," poudarja presenečeni delavec.

Sedem zdravniških pregledov za ugotovitev sposobnosti
Odpoved pa je le vrh ledene gore turbulentnega dogajanja, ki je čakalo omenjenega delavca, ki je invalid in ima zaradi zdravstvenih težav številne omejitve glede dela. Tako se ne sme pripogibati, ne sme prenašati bremen, težjih od sedmih kilogramov, mora biti na delovnem mestu brez prisilne drže trupa, zaradi luskavice pa ne sme biti v stiku s kromom. Kljub temu so delavca, ki je prej opravljal delo vratarja, v sklopu nove sistemizacije delovnih mest premestili na delovno mesto popravilo TH-objemk, ki poteka v delavnici.

Delavec sprva ni želel prevzeti odpovedi iz poslovnih razlogov in ponujene nove pogodbe za novo delovno mesto ter je zoper delodajalca sprožil tožbo zaradi nezakonite odpovedi. V družbi HTZ so nam ob tem odgovorili, da so delavcu "v skladu z zakonom o delovnih razmerjih ponudili ustrezno delovno mesto. Drugih vprašanj ne komentiramo, ker zadeva na sodišču še ni zaključena". Delavec pa ob tem navaja, da je novembra lani delodajalcu tudi posredoval zdravniško potrdilo, da delovno mesto popravljavca objemk zanj ni primerno. "Ampak ni zaleglo. Tako dolgo so me pošiljali na zdravniški pregled, da je sedmič zdravnica ocenila, da sem delno sposoben opravljati to delo."

Delavec meni, da gre za povračilni ukrep
Taka zdravniška ugotovitev se zdi vprašljiva tudi predstavniku Sindikata rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) Asmirju Bečareviću, ki poudarja, da je težava tudi v tem, da zdravniška preverjanja plačuje delodajalec in ima tako tudi možnost zagroziti, da bo storitev pregledov opravljal drugje, če se z zdravniškim mnenjem ne strinja. "Tu so delavca tako dolgo pošiljali, da je na koncu prejel oceno delno sposoben, čeprav še pred mesecem ni bil. V tem mesecu se ni nič spremenilo niti z njegovim zdravstvenim stanjem niti z delovnimi razmerami na tem delovnem mestu."

Tako Bečarević kot delavec sta prepričana, da je razlog za odpoved drugje. Delavec meni, da gre za osebno zamero njegovega nadrejenega, ki izvira še iz časov, ko je delal kot vratar. "V nekem trenutku so v poslovodstvu temu človeku odvzeli dovoljenje za izdajo potrdil o odvozu materiala iz prostorov družbe, zato ga dvakrat, ko mi je pokazal zgolj svoj izvod potrdila z lastnim podpisom, nisem spustil ven. Potem pa je kričal name, kaj mislim, da sem, in podobno, danes pa je ta človek postal vodja varnosti v podjetju," poudarja delavec.

SDRES: Pritiski na naše člane niso nič novega
Bečarević obenem opozarja, da so v skupini Premogovnik Velenje člani sindikata SDRES zaradi svojega delovanja deležni različnih oblik pritiska. Poročali smo že, da je odpoved prejel eden od delavcev, ki ni želel prevzeti nove pogodbe, medtem ko ga je nadrejeni zasledoval in mu jo poskušal vročiti. V SDRES-u so na pritiske poslovodstva opozarjali že lani ob napovedani opozorilni stavki, ko je poslovodstvo od vsakega delavca želelo podpisano izjavo, ali se bo stavke udeležil ali ne. Pritiski pa potekajo tudi drugače. "Imamo primere delavcev, ki povejo, da jim nadrejeni povedo, da ne bodo napredovali, dokler bodo naši člani. Potem pa se izčlanijo in napredujejo." Bečarević ob tem dodaja, da je tovrstne oblike pritiska težko dokazovati, prepričan pa je, da niso skladni z ustavno zagotovljeno svobodo sindikalnega združevanja.

V SDRES-u so namreč prepričani, da argument delodajalca, da je delavec odklonil usposabljanje, ni na mestu, kar ne nazadnje potrjuje tudi to, da v vabilu na zagovor ta zavrnitev sploh ni bila konkretizirana oziroma ni bilo navedeno, kako naj bi delavec usposabljanje odklonil. "Gre za zlorabo instituta redne odpovedi iz krivdnih razlogov, zato je treba tudi premisliti, kako zakonsko zagotoviti, da do teh zlorab ne bo prihajalo," poudarja Bečarević. Delavec bo zaradi odpovedi vložil tožbo zoper delodajalca in predlog za začasno zadržanje izvajanja odpovedi.

Invalidsko podjetje ustvarja socialni problem
Bečarević ob tem poudarja, da delavec po taki odpovedi ostane tudi brez možnosti prejema nadomestila za čas brezposelnosti. "Kar je v tem primeru še toliko bolj žalostno, saj gre za invalida, za katerega je delodajalec ne nazadnje ob zaposlitvi dobil tudi nepovratna sredstva od države. Zdaj pa invalidsko podjetje ustvarja socialno stisko." Bečarević ob tem poudarja, da je družba HTZ lani od države dobila 7,1 milijona evrov sredstev prav zaradi zaposlovanja invalidov, kar pokrije tretjino vseh stroškov dela v HTZ-ju. Na naše vprašanje, kolikšna je vrednost različnih prihodkov iz naslova zaposlovanja invalidov, pa so v družbi zgolj odgovorili, da "od države ne prejemajo nobenih sredstev za zaposlovanje invalidov, je pa družba HTZ oproščena plačila določenih prispevkov".