Čeprav so v Luki Koper letos že zaposlili več kot 100 novih delavcev, pa je napovedano reševanje problematike IPS-jev še vedno na delovni mizi vodstva Luke. Zaposlitve, ki so jih v Luki Koper do zdaj realizirali, so del načrtovanih 203 novih zaposlitev, ki jih je za letos predvidel poslovni načrt, med novimi zaposlenimi pa so tudi delavci, ki delo v Luki Koper opravljajo že več let ali desetletij, prek t. i. "luških gazd".

A sindikati opozarjajo, da tudi to zaposlovanje prinaša svoje omejitve, predvsem pa se pri novih zaposlitvah ne upoštevajo leta ali celo desetletja delovnih izkušenj pri opravljanju tako rekoč istega dela. Delavce v Luki pa so razburila tudi zdravstvena merila pri zaposlovanju. V nekaterih primerih so delavci, ki so že opravili zdravniške preglede, morali opraviti še psihološko preverjanje, ki ga je po naših informacijah opravil psiholog, zaposlen v Luki Koper. V Luki ob tem pojasnjujejo, da se "psihološko preverjanje izvaja v sklopu zdravniškega pregleda in je zakonsko predvideno (v primeru delovnih mest, ki predvidevajo nočno delo, delo na višini in podobno). Luka Koper ima za vsako delovno mesto izdelano oceno tveganja in v tem kontekstu zdravnik na zdravniškem pregledu odloči, katera preverjanja so potrebna. Končno oceno o ustreznosti kandidata poda zdravnik."

Luka Koper: Sistemizacije pri "gazdah" ne poznamo
A v praksi, kot opozarjajo na OSO KS90, zdravnik upošteva morebitno negativno psihološko mnenje in kandidata oceni kot neustreznega, posledično pa kandidata v Luki Koper ne zaposlijo. Po podatkih Luke Koper je bilo doslej takih kandidatov pet. A kot opozarjajo v Sindikatu pristaniških delavcev KS90, gre za delavce, ki so delo v Luki Koper že opravljali in ga še opravljajo kot izvajalci pristaniških storitev, se pravi delavci, zaposleni pri zunanjih podjetjih oziroma "luških gazdah", za kar ostajajo primerni kljub negativnemu mnenju.

V Luki Koper se od tega, da ti delavci delo v Luki vseeno opravljajo, distancirajo, tako so nam na naše vprašanje, kakšen vpliv ima negativno mnenje psihologa za nadaljnje delo teh delavcev prek podjetij IPS, odgovorili: "Kandidati, ki se prijavijo na razpis za zaposlitev v Luki Koper, se prijavijo za točno določeno delovno mesto, kot ga imamo sistematiziranega in ovrednotenega (ocena tveganja) v okviru naših internih aktov. Ker nam ni poznana sistemizacija delovnih mest pri drugih pravnih osebah, vam na to vprašanje ne znamo odgovoriti."

Po dvajsetih letih izkušenj najnižja osnova
Psihološki testi pa so le ena težava, s katero se spopadajo novozaposleni delavci v Luki Koper, ki imajo lahko tudi več desetletij delovnih izkušenj na istem delovnem mestu v Luki. V Sindikatu pristaniških delavcev so tako poudarili, da jim družba postavlja vrsto ovir, tako jim med drugim dodeljujejo mentorje za delo, na katerem imajo več izkušenj kot mentorji in jih zaposlujejo v najnižje plačne razrede, čeprav so isto delo opravljali več let prek drugih delodajalcev, kar sta kot nezakonito prakso prepoznala tako inšpektorat za delo kot pozneje tudi upravno sodišče.

Tudi v Delavski svetovalnici opozarjajo, da se pri neposrednih zaposlitvah ne upošteva (vseh) delovnih izkušenj na "novo" zaposlenih, a izkušenih delavcev v Luki Koper. Tako Goran Lukić poudarja, da imajo med člani primer delavca, ki je znotraj Luke Koper opravljal različna dela več kot dve desetletji, zdaj pa so ga ob zaposlitvi uvrstili v najnižji plačni razred, določen s kolektivno pogodbo. Poleg tega pa se delavcu, tako Lukić, upošteva izrazito prenizek "količnik delovnega mesta", na podlagi katerega se skladno s kolektivno pogodbo izračuna plača. V konkretnem primeru so tako delavcu dodelili količnik, ki njegovih dosedanjih izkušenj pri IPS-ju sploh ne upošteva in zato posledično prejema nekaj sto evrov nižjo plačo, kot bi jo, če bi se izkušnje upoštevale. Lukić ob tem poudarja, da je težava še toliko bolj pereča, ker gre za delavca, ki ima zaradi desetletij fizičnega dela in nadur tudi zdravstvene težave.

Jeseni začetek reševanja po tristebrnem modelu
Poleg Sindikata pristaniških delavcev in Delavske svetovalnice bo zagovorništvo pravic delavcev IPS prevzel tudi pred kratkim ustanovljeni Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti – z ramo ob rami (SDPŽ-RR), kjer so ob ustanovitvi sindikata vključevali nekaj manj kot 100 članov iz 12 podjetij IPS. Ob ustanovitvi so poudarili, da je treba upoštevati tako merilo izkušenj delavcev, ki v Luki že delajo, kot tudi omehčati merilo izobrazbe, da ne bi iz zaposlovanja izpadli delavci, ki že delajo več kot deset let.

A napovedano reševanje problematike IPS-jev se bo zamaknilo v jesen, takrat bodo v Luki Koper po napovedih začeli iskati agencije in zunanje pogodbene izvajalce. V Luki Koper so namreč napovedali, da bodo problematiko IPS reševali tristebrno, in sicer del z neposredno zaposlitvijo delavcev, del prek agencij za posredovanje delavcev, del pa s predajo celotne storitve, kot je pretovor na avtomobilskem terminalu, zunanjemu izvajalcu. Ta rešitev je skladna tudi s predlogom, ki ga je na okrogli mizi v organizaciji lokalnega odbora SD-ja pred časom podala tedanja glavna inšpektorica za delo Nataša Trček. Sindikati so do te rešitve zadržani, saj se bojijo, da bo pomenil le kozmetične popravke nezakonitega sistema.

Pravno mnenje o IPS-jih je poslovna skrivnost
Kot smo že večkrat poročali, delo prek luških gazd vključuje nepredvidljiv delovnik, saj "gazde" delavce o izmeni obvestijo dan ali le nekaj ur pred izmeno. Več delavcev pri "gazdah" opravlja nadurno delo v izmenah po dvanajst ur. V Luki Koper so to sicer na začetku leta poskušali omejiti, a kot opozarjajo v OSO KS90, so "dvanajstke" še naprej stalna praksa. Prav tako smo poročali, da "gazde" delavcem prihodek obračunajo po urah dela, pri čemer jim formalno izplačajo minimalno plačo, preostanek pa v obliki dnevnic, neupravičeno visokih prevozov na delo ali kar na roke. Tudi finančna uprava je pred časom ugotovila, da gre pri podjetjih IPS za verige podjetij, kjer zadnje podjetje v verigi dviguje nedokumentirano gotovino in jo potem vrača v prvo podjetje.

A če so še ob koncu lanskega leta tudi v SDH-ju na podlagi revizije opozarjali na nezakonitosti in nepravilnosti v poslovnem modelu IPS, kar je bil tudi eden izmed razlogov za menjavo tedanje uprave, pa je letos poslovni model, ki se še vedno izvaja, precej manj pod udarom kritik državnih institucij. Če so še lani vse revizije, ki so opozarjale na tveganja in bremenile nekdanjo upravo, doživele javne objave, pa je letos zgodba drugačna. Pred nekaj meseci je novinarski kolega poslal zahtevo za informacijo javnega značaja, saj je želel pridobiti pravno mnenje o zakonitosti poslovnega modela IPS, ki ga je decembra lani pripravil inštitut za primerjalno pravo pri ljubljanski pravni fakulteti. V Luki Koper so zahtevo zavrnili, novinar pa se je obrnil na informacijskega pooblaščenca, ki je odločil, da je to mnenje informacija javnega značaja. V Luki Koper se s tem ne strinjajo, saj pravijo, da gre za dokument, ki ima status poslovne skrivnosti, zato so zoper odločbo informacijskega pooblaščenca sprožili upravni spor.