Kljub nedavni pozornosti, ki jo je vzbudil sistem dela izvajalcev pristaniških storitev (IPS) v Luki Koper, in odkritju nepravilnosti v poslovanju, o čemer je razpravljala tudi parlamentarna komisija, se razmere za delavce, ki v Luki Koper delajo prek drugih podjetij, niso bistveno spremenile.

Da se razmere za "luške gazde" kljub opozorilom finančne uprave o nepravilnostih niso bistveno poslabšale, pa priča to, da so v zadnjih mesecih na zavodu za zaposlovanje iskali 260 novih delavcev.

Od konca julija do sredine avgusta so na zavodu za zaposlovanje od "luških gazd" prejeli vrsto sporočil o prostih delovnih mestih za delo v Luki Koper, pri čemer za 52 delovnih mest niso želeli objave zavoda. Največ zanimanja so "gazde" pokazali za voznike osebnih vozil za pretovarjanje avtomobilov in voznike tovornjakov, delo pa lahko najdejo tudi prekladalci kave. To je še lani, pri postavki 0,33 evra na tono pretovorjene kave, veljalo za najmanj zaželeno delo med izvajalci pristaniških storitev.

Del povpraševanj je povezan z odločitvijo Luke Koper, da od začetka lanskega leta ne sodeluje več neposredno s samostojnimi podjetniki. Tako zdaj nekateri izvajalci, ki so še v letu 2016 poslovali kot samostojni podjetniki, svoje sodelovanje z Luko Koper nadaljujejo kot družbe z omejeno odgovornostjo. Med iskalci zaposlenih pa so tudi družbe, pri katerih je inšpektorat za delo lani odkril kršitve delovne zakonodaje, saj so zanje opravljali delo samostojni podjetniki, pri katerih so bili po mnenju inšpektorata izkazani elementi delovnega razmerja.

Spremenjene zgolj ekipe delavcev
Poročilo inšpektorata o kršitvah delovne zakonodaje pri večini od 14 IPS-družb, kjer je lani inšpektorat opravljal nadzor, in poročilo finančne uprave o spornih denarnih tokovih pri IPS-podjetjih, ki prek "davčnih vrtiljakov" utajijo davek, nato pa dvigujejo nedokumentirano gotovino, pa nista bistveno vplivali na trenutni položaj delavcev. Tako so kljub izpostavljenim nepravilnostim in razpravam o poslovnem modelu na skupščini delničarjev delavci še vedno v enakem položaju kot pred dobrim letom dni.

Obveščanje o začetku dela dan ali celo nekaj ur pred začetkom izmene tako ostaja stalnica delavcev, ki so zaposleni pri "gazdah." Prav tako ostaja stalnica minimalna plača kot osnova, preostanek zneska pa je izplačan v okviru dnevnic, potnih stroškov in malice ali pa celo v gotovini "na roko." Tudi število opravljenih delovnih ur krepko presega osemurni delovnik. Naši sogovorniki so poudarili tudi, da so v Luki Koper opravili nekaj razgovorov z izbranimi IPS-delavci o mogoči zaposlitvi, a so bili na razgovore vabljeni delavci, ki niso imeli ustreznih kvalifikacij za določeno delovno mesto, kot je, denimo, vozniško dovoljenje za vožnjo tovornjaka.

Ko delavec postane odgovorna oseba
Bistvena sprememba, ki jo poudarjajo naši sogovorniki, je premeščanje delavcev po posameznih terminalih. Tako zdaj na terminalu, kjer so še pred meseci delale ekipe enega ali dveh gazd, delajo mešane ekipe iz štirih ali več podjetij. Druga sprememba, ki jo navajajo naši sogovorniki, pa naj bi bila zahteva "gazde," da se eden izmed delavcev podpiše kot odgovorna oseba za celotno skupino. S tem naj bi se odgovornost "gazde" prenesla na delavca.

A na inšpektoratu poudarjajo, da zgolj podpis delavca kot odgovorne osebe ne zadošča za to, da bi bil delavec dejansko odgovorna oseba IPS-podjetja, saj mora biti odgovornost nanj prenesena s konkretnim pravnim aktom. Na inšpektoratu obenem poudarjajo tudi, da so morebitne grožnje ali pritiski delodajalca, da mora delavec nekaj podpisati, lahko obravnavani kot kazniva dejanja. Prav tako po mnenju inšpektorata sama določitev odgovorne osebe nima posebne vloge pri ugotavljanju, ali gre pri modelu IPS za posredovanje delovne sile. To je inšpektorat lani že ugotovil pri družbi Encon, s katero Luka Koper ne posluje več, a so v Luki zoper odločbo sprožili upravni spor, od odločitve upravnega sodišča pa so odvisni tudi nadaljnji koraki inšpektorata, ki je bil v preteklosti pri dokazovanju, da gre pri modelu IPS za posredovanje delavcev, večkrat tudi neuspešen.

Stroški dela bi se ob zaposlitvi podvojili
Kljub ugotovitvam inšpektorata za delo in finančne uprave, da obstoječi poslovni model IPS omogoča zlorabe tako delovne zakonodaje kot tudi izmikanje davčnim obveznostim, pa bistvenih sprememb v poslovnem modelu kmalu še ne gre pričakovati. Na nedavni seji nadzornega sveta so nadzorniki sicer upravi naložili, naj pripravi načrt za rešitev tega vprašanja ob analizi stroškov, medtem ko nadzorniki čakajo na izsledke revizije poslovanja z IPS-podjetji, ki jo opravlja družba PriceWaterhouseCoopers. Kdaj bo revizija končana, še ni znano.

Je pa predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matič že večkrat izpostavil, da bi ob nespremenjenem obsegu dela Luka Koper morala ob morebitni zaposlitvi IPS-delavcev plačevati 44,3 milijona evrov letno namesto 20,7 milijonov evrov, kolikor jih je Luka lani namenila IPS-podjetjem. Ob nedavni poslanski pobudi poslanca Levice Mateja Tašnerja Vatovca, s katero je pozval Luko, naj prouči možnosti zaposlitve IPS-delavcev, je predsednik uprave ponovil, da je lani Luka Koper imela izdanih 1.237 dovolilnic IPS-delavcem, v povprečju pa jih je dnevno v Luko vstopalo od 600 do 740.

Po presoji predsednika uprave bi morala Luka Koper ob nespremenjenem obsegu dela zaposliti od 1.200 do 1.250 delavcev, k čemur naj bi predvsem prispevali bolniške odsotnosti in dopusti. K razliki med potrebnimi zaposlitvami in povprečjem IPS-delavcev pa svoje najverjetneje prispeva tudi izdaten obseg nadurnega dela, ki ga opravijo delavci IPS in ga kot zaposleni ne bi več smeli. To bi, tako Matič, ob povprečnem mesečnem strošku 2.995 evrov na delavca, pomenilo skupno 44,3 milijona evrov stroškov. Družba bi namreč, tako Matič, morala tudi kupiti nekatere stroje, ki jih zagotavljajo IPS-i.

Kje je ekonomski interes države?
Poleg pritiskov državnega zbora so pritiski na ureditev razmer pred kratkim postali tudi mednarodni, saj je predsednik sekcije pristaniških delavcev pri Evropski federaciji transportnih delavcev (ETF) Terje Fenn Samuelson na komisarko za mobilnost in transport Violeto Bulc naslovil pismo, v katerem je poudaril, da se gotovo zaveda, da se v Sloveniji pristaniški delavci bojujejo proti "sistemu mafijskih gospodarjev" ("gang-master system"), ki panogo potiska nazaj v 19. stoletje.

V SDH-ju so večkrat poudarili potrebo po ureditvi in nadzoru nad sistemom IPS-podjetij, ki omogoča zlorabe in davčne utaje, a k neposredni zaposlitvi delavcev Luke niso pozvali. Tudi na naša vprašanja, ali je ekonomski interes države kot večinske lastnice pri Luki Koper zgolj v dividendah ali pa tudi v višjih prihodkih države iz prispevkov za zaposlene in morebitnih multiplikativnih učinkov povečane kupne moči delavcev ob njihovi zaposlitvi, so bili pri SDH-ju zadržani in so nam odgovorili, da je njihova pristojnost "upravljanje premoženja v skladu s sprejeto strategijo, in ne opredeljevanje do fiskalnih vprašanj".