Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarja na zakonski poseg na trg dela na področju kmetijstva, ki bo omogočal uvedbo "Hlapec, s. p."

Goljufive prakse, na katere opozarjajo v Delavski svetovalnici se, tako pravi Lukić, pojavljajo na številnih področjih in ne zadevajo zgolj enega poklicnega profila delavcev. Najprej izpostavlja uvajanje nesorazmerno visokih konkurenčnih klavzul v pogodbe o zaposlitvah. "Imamo primer delavca železokrivca, ki ima v pogodbi določeno konkurenčno klavzulo v višini 10.000 evrov, kar je za fizično delo popolnoma nerazumljivo," opozarja Lukić.

"Kreativnost goljufivih delodajalcev se nadaljuje tudi na seznamu pogodbenih kazni, kjer delodajalci že v pogodbi določijo kar cenik za posamezne kršitve pogodbe, kot je zamujanje, poškodovanje opreme in podobno," še opozarja Lukić in dodaja, da je to v nasprotju z delovno zakonodajo, po kateri ne more delodajalec preprosto določiti pogodbenih kazni, temveč mora krivdo delavca ugotavljati po predpisanem postopku.

Izvršbe brez utemeljene pravne podlage
"Prvaki v kreativnosti pa so gotovo delodajalci, ki izvajajo fiktivne izvršbe. To so primeri, ko delodajalec zoper delavca sproži postopek izvršbe, k čemur lahko priloži kateri koli dokument ali pa sploh nobenega, saj postopek poteka samodejno, sodišče pa ne preverja upnikovih trditev." Lukić ob tem opozarja, da imajo delavci v takem primeru na voljo osem dni časa za ugovor, kar pa je v primerih sezonskih delavcev, ki so že doma, ali pa prevoznikov, ki so več mesecev na poti, težko izvedljivo, zato postopek izvršbe teče naprej ne glede na to, ali je ta upravičena.

Lukić ob tem dodaja, da je problematika zlasti pereča pri tujih delavcih, pri katerih se je že uveljavila nezakonita praksa, da jim delodajalci obračunajo visoke zneske za ureditev dovoljenj. "Če k temu prištejemo še pogodbene kazni, nesorazmerne konkurenčne klavzule in fiktivne izvršbe, pridemo v položaj, ko se mora delavec zadolžiti, da sploh lahko dela."

Namesto zajezitve goljufij legalizacija prekarstva
Po mnenju Gorana Lukića je treba možnosti goljufij takoj zajeziti, saj se lahko zgodi, da se bodo tovrstne prakse že v nekaj mesecih razširile in postale nekaj običajnega. "Mi ne postavljamo pod vprašaj samega sistema izvršb, a opozarjamo na možnost zlorab, ki jih izvajajo goljufivi delodajalci," poudarja Lukić in dodaja, da so delavci pri podpisu tovrstnih pogodb v podrejenem položaju, saj so vedno deležni groženj, da bo službo dobil nekdo drug, če on tega ne podpiše, in da bo delodajalec razširil slab glas o delavcih, ki teh pogodb ne bodo podpisali.

Na Zvezi svobodnih sindikatov z zaskrbljenostjo spremljajo tudi predlagani zakon o kmetijstvu, ki je ta teden v parlamentarni obravnavi. "Ta zakon namreč grobo posega tudi na področje trga dela, saj uvaja možnost opravljanja začasnega in občasnega dela v kmetijstvu na podlagi pogodb civilnega prava in tako rekoč uvaja možnost Hlapci, s. p, čeprav zakon o delovnih razmerjih izrecno določa, da se mora za sezonska dela skleniti pogodba o zaposlitvi za določen čas," opozarja Andrej Zorko. Zorko ob tem dodaja, da je zakon poleg uvedbe prekarizacije na področje kmetijstva sporen tudi zato, ker utegne imeti precej širše posledice.

"SD uvaja Hlapec, s. p."
Tudi predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič je zaskrbljena zaradi posledic. "Če se pogodbe civilnega prava uvedejo v kmetijstvu, lahko pričakujemo, da jih bodo zaradi specifičnih potreb zahtevali najprej obrtniki, nato gostinci in nato še drugi." Zorko ob tem poudarja, da je to že drugi primer poskusa urejanja trga dela z drugimi zakoni, potem ko je ministrstvo za infrastrukturo podobno poskušalo z zakonom o prevozih v cestnem podjetju, ki bi bil pravna podlaga za Uber, a je nato prisluhnilo ugovorom sindikatov. Še toliko bolj se ta poteza zdi Zorku nenavadna, saj je ministrstvo za kmetijstvo del kvote SD-ja, ki naj bi zagovarjal pravice delavcev.

"Očitno se je vlada odločila delovna razmerja urejati s posameznimi zakoni v ihti pred volitvami, kar bo pripeljalo do pravnega nereda," meni Zorko in poudarja, da je na tveganja opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Dodatna težava je, da zakon v tem delu ni bil usklajen s sindikati, temveč zgolj s sindikatom kmetov, ki pa so v tem primeru, tako pravi Zorko, dejansko delodajalci. Na ZSSS-ju zato upajo, da bodo poslanci predlog zakona zavrnili.