Z odstopom predsednika vlade Mira Cerarja, ki bo najverjetneje povzročil predčasne parlamentarne volitve, je bolj kot ne postalo jasno, da tudi njegovi vladi ne bo uspelo izpeljati zdravstvene reforme, kot je ni uspelo njenim predhodnicam. Pa čeprav jo je pravzaprav večina prejšnjih vlad imela v svojih načrtih.

"SMC je bil zelo vztrajen. Od petih reformnih zakonov, ki smo jih načrtovali, smo na koncu sprejeli štiri," je v četrtkovi Tarči povedal Miro Cerar. Toda peti nesprejeti zakon, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, velja za osrednji zakon zdravstvene reforme.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc si je prizadevala, da bi ga sprejeli v mandatu te vlade oz. že do konca marca. Kot kaže, bosta tudi ta poskus uvedbe novega financiranja zdravstvene blagajne in odprava dodatnega zdravstvenega zavarovanja končala le kot predloga. Kot so tudi drugi poskusi odprave plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja komercialnim zavarovalnicam.

Zgodba je bistvu precej paradoksalna. Leta 2003 je tedanji minister za zdravje Dušan Keber predstavil Belo knjigo zdravstvene reforme, v kateri je bila predstavljena tudi odprava prostovoljnega dodatnega zavarovanja in ustrezno povišanje prispevne stopnje. Temu predlogu naj bi tedaj nasprotovala minister za finance Dušan Mramor (nekaj časa je bil finančni minister tudi v Cerarjevi vladi) in njegova državna sekretarka Milojka Kolar Celarc.

Pozneje je aktualna ministrica za zdravje službovala v zavarovalnici Vzajemna in jo kratek čas tudi vodila. V tem času je prav tako menila, da bi bila odprava dodatnega prostovoljnega prispevka napaka. "Dvomim, da bi prenos pravic iz dopolnilnega v obvezno prinesel boljšo učinkovitost zdravstvenega sistema," je menila v zgodnjih letih tega desetletja.

Toda po prihodu v vlado Mira Cerarja je očitno spremenila mnenje glede reorganizacije financiranja zdravstvene blagajne. Za svetovalca za to problematiko pa je najela nekdanjega zdravstvenega ministra Dušana Kebra.

Kdo je zaviral reformo?
Tokrat pa naj bi, kot je slišati ob koncu vladavine Mire Cerarja, Kolar Celarčeva imela veliko težav s koalicijskimi partnerji iz vrst SD-ja in DeSUS-a. Še posebej naj bi bil do njenih reformnih predlogov kritičen nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar. Toda, kot smo lahko slišali v Tarči, SD ni zaviral zdravstvene reforme, je povedal predsednik SD-ja Dejan Židan, proti so bili le glede napredovanj zdravnikov.

SD je bil pripravljen sprejeti še zadnjega od petih reformnih zakonov, saj po Židanovih besedah dopolnilno zavarovanje vzame 50 milijonov evrov, ki ostanejo zavarovalnicam po nepotrebnem in bi jih lahko dali v zdravstveni sistem.

Največje kritike iz vrst DeSUS-a in stroke
Bolj kritičen do reforme, ki si jo je zamislila Kolar Celarčeva, je bil vodja DeSUS-a, zunanji minister Karl Erjavec, ki je krivdo za nedokončano zdravstveno reformo pripisal SMC-ju. "Ministrica je prišla z nestrokovnimi predlogi, ki jih je raztrgala tako strokovna javnost kot politika, tudi znotraj koalicije," je v Tarči pojasnil Erjavec.

Predlogi zdravstvene reforme pa niso povzročali razkola le v koaliciji, temveč ji je, kot rečeno, nasprotovala tudi strokovna javnost. Najdlje so šli v novoustanovljenem gibanju Skupaj Naprej, ki ga vodi ortoped Danijel Bešič Loredan. Tri mesece pred volitvami so zahtevali takojšen odstop ministrice za zdravje, saj naj bi tako ustavili škodo, ki bi jo lahko povzročila s sprejetjem osrednjega reformnega zakona. Z javnim shodom so želeli opozoriti, da je položaj bolnikov najslabši od osamosvojitve dalje.

"Ves čas se okoli tega zakona zavaja javnost. Sprejetje tega zakona tik pred koncem mandata bi pomenilo katastrofo. Zakon ni dober, ker postavlja pacienta v še bolj podrejen položaj. Plačevali bomo več, dobili bomo manj. Z reorganizacijo ZSSS-ja bo politika dobila vpliv na skupno 3,3 milijarde evrov letnega denarja, ki bi se zbral skozi prispevke in novi uvedeni davek. Ni izračunov, ni usklajen, vsi so proti," je razlagal Bešič Loredan.

"Tranzicija v Sloveniji se bo končala, ko se bo začela reforma zdravstvenega sistema, je opomnil in dodal, da si želi, da bi leta 2021, ko bomo praznovali tridesetletnico samostojne države, v javnem zdravstvu imeli razpise plačnika zdravstvenih storitev, ZZZS-ja, ki bodo koordinirani in bodo sledili potrebam ljudi in regije. "Na razpis se bodo prijavili vsi izvajalci, ki lahko to delo opravijo in ki bodo povedali, koliko dela lahko opravijo. Vsi bomo vedeli, koliko bo za to plačal vsak posameznik, koliko bo prispevala država in katere so tiste zdravstvene pravice, ki nam pripadajo za ta denar. Pojem zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ni prišel niti do temeljev," je še opozoril.

Kaj si je v osrednjem reformnem zakonu zamislila ministrica?
Največja sprememba bi bila lestvica zdravstvenega doplačila, ki bi nadomestilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. V zadnjem predlogu je bilo navedenih pet dohodkovnih razredov v razponu od 20 do 75 evrov na mesec.

Vzpostavljeno naj bi bilo tudi aktivno spremljanje dolgotrajnih bolniških staležev, da bi tako zmanjšali možnost zlorab. Ljudi na dolgotrajnih bolniških bi lahko preusmerjali na druga primerna delovna mesta. V obdobju med letoma 2014 in 2016 je namreč število zavarovancev v bolniškem staležu, daljšem od treh mesecev, poraslo za slabih 15 odstotkov, zato narašča tudi višina denarnega nadomestila.