Gibanje Skupaj Naprej, ki ga vodi ortoped Danijel Bešič Loredan, že nekaj časa zbira podpise k pozivu za odstop ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Kot pravi, so jih zbrali že več kot 9.600. Bešič Loredan se je v slovenski javnosti izpostavil že leta 2013, ko je vodil iniciativo zdravnikov, ki si je prizadevala izpeljati zdravstveno reformo in je v Ljubljani organizirala protestni shod, ki se ga je udeležilo nekaj tisoč ljudi. Iniciativa je nato zamrla.

Gibanje Skupaj Naprej, ki naj bi kmalu dobilo pravno-formalni status društva, bo znova organiziralo shod pred DZ-jem (na Trgu Republike), ki bo v petek, 16. marca, na katerem bodo zahtevali odstop ministrice za zdravje. Zakaj zahteve za odstop zgolj tri mesece pred državnozborskimi volitvami? "Zato, ker so vsi mehanizmi demokracije zatajili. Ministrica se je postavila nad vse in ni upoštevala strokovnih mnenj. Februarja je s sprejetjem splošnega dogovora na vladi presegla vse meje demokracije. Postavila se je nad stroko, nad pravni red države," je našteval Bešič Loredan.

Ministrica naj opravlja le tekoče posle
Kot pravi, bi bilo normalno, če bi ministrica tri mesece opravljala le tekoče posle. Ministrica Milojka Kolar Celarc pa želi sprejeti nekaj ukrepov, ki lahko položaj drastično poslabšajo, je opozoril. Najbolj sporna naj bi bila novela zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki naj bi jo sprejeli še pred volitvami.

Vodja Gibanja Skupaj Naprej meni, da bi nova zakonodaja pacienta postavila v podrejen položaj, za zdravstveno zavarovanje bi dobil več in plačal manj.

Čakalne vrste se bodo še podaljšale?
V gibanju Skupaj Naprej, ki ga je Bešič Loredan ustanovil skupaj z Marjeto Kuhar, zdravstveno ekonomistko, ocenjujejo, da je slovenski zdravstveni sistem na eni najnižjih točk in da so čakalne dobe nesprejemljivo dolge. Hkrati se povečuje število izdanih napotnic, pacienti pa izgubljajo stik z družinskimi zdravniki. Eden izmed očitkov gibanja ministrici Kolar Celarčevi je, da se je ministrica očitno odločila, da bo temelj slovenskega zdravstva sekundarna raven, torej bolnišnična raven.

Marjeta Kuhar je tudi predstavila učinke novih napotnic, ki so bile uvedene z novim zakonom o pacientovih pravicah. Z njimi bi hudo oboleli lahko prišli do specialista v dveh tednih. Če so specialistične ambulante na podlagi napotnic redno in hitro obravnavale 120 pacientov na teden, jih bodo, kot navaja Kuharjeva, z vrivanjem pacientov z napotnicami zelo hitro le še 114. Hkrati pa bo to podaljšalo čakalne dobe pacientov, katerih obravnave niso tako nujne.

Bešič Loredan je še poudaril, da je namesto strukturnih in sistemskih reform je prišlo do interventnih zakonov in delnih rešitev, ki ne rešujejo glavnih težav. Ministrici pa je po njegovih besedah uspelo spreti vse akterje in tako je že nastal razkol med primarno, sekundarno in terciarno ravnjo zdravstva.

"Dejstvo je, da se je vladajoča politika postavila nad stroko, ves čas se javnost zavaja in trdi, kako je naš sistem eden boljših v Evropi," meni Bešič Loredan. "Zdravstveni sistem je postranska škoda koalicijskih interesov."

Glede nadaljnjih korakov Gibanja Skupaj Naprej po volitvah, ko bo ministrstvo za zdravje verjetno prevzela nova ekipa, je dejal, da nameravajo ustanoviti odbor za zdravstvo in povedati, kaj naj bi bilo po njihovem treba uvesti. Sicer pa bi, kot pravi, volivci lahko na referendumu izbrali, kakšen zdravstveni sistem si želijo, saj bi moral biti vzdržen prihodnjih 20 do 30 let in bi ga morali ves čas nadgrajevati.