Glede vse pogostejših pobud, da bi namesto zdravstvenega prispevka preprosto dvignili prispevno stopnjo, pa je ministrica opozorila, da je vlada že na začetku mandata podpisala sporazum, s katerim se je zavezala, da ne bo dodatno obremenjevala stroškov dela. Bi pa to bil najpreprostejši način zbiranja sredstev namesto dopolnilnega zavarovanja, je dodala.

"Predvidevam, da bomo že prihodnji teden v besedilo zakona uspeli vključiti nove spremembe, ki jih bomo potem poslali koaliciji," je dejala. Ministrica si želi, da bi vlada zakona potrdila in ga poslala v DZ.

Brez glasov SD-ja in DeSUS-a se ustavi
Na vprašanje, ali je mogoče, da bi vlada potrdila zakon le s podporo ministrov iz kvote SMC-ja, pa je dejala, da ni nobenega zakona pošiljala na vlado, da bi ga sprejeli s preglasovanjem. Po njenem mnenju tudi ni primerno, da bi vlada s preglasovanjem potrdila sistemski zakon.

V SD-ju so ji pojasnili, da je za njih zakon sprejemljiv, če bo upoštevala njihove pripombe. Na vprašanje, ali potem ne računa na podporo DeSUS-a zakonu, pa je dejala, da so njihove pripombe dobili v ponedeljek, ločeno tudi pripombe poslanke DeSUS-a Julijane Bizjak Mlakar. Tudi njihove pripombe niso take, da se ne bi mogli uskladiti, je dodala.

Zakon o zdravstveni oskrbi bo najbrž izvisel
Dotaknila se je tudi zakona o dolgotrajni oskrbi. Povedala je, da je pripravljen nov čistopis zakona, ki je v veliki meri usklajen z vsemi deležniki, tudi z ministrstvom za delo. Zdaj pa pripravljajo še izračune, kaj bi pomenile dodatne pravice.

"Najmanj, kar pričakujem, je, da bi o tem zakonu opravili samo predhodno ali splošno razpravo v DZ-ju, da imajo vsi zainteresirani možnost povedati svoje mnenje," je dejala in priznala, da bi bilo "preoptimistično pričakovati tudi sprejem tega zakona v sedanjem mandatu".

"Prepričana pa sem, da je to dober zakon in dobra osnova za to, da lahko naslednja vlada relativno hitro izpelje postopke in ga sprejme," je dodala. Sicer pa intenzivno delajo tri pilotne projekte, saj želijo najprej preizkusiti, kaj bi takšne rešitve pomenile v praksi.

Kdo je odgovoren za naročila UKC-ja
Ministrica je komentirala tudi poročilo Računskega sodišča glede nabav medicinske opreme in materialov v UKC-ju Ljubljana v letih 2014 in 2015. Dejala je, da ministrstvo ni prejemnik poročila in da je odgovornost vodstev UKC-ja, kako so naročali materiale. "Jaz sem naročila, naj svet zavoda to poročilo z vso resnostjo obravnava in zahteva odgovore ter ustrezne ukrepe. Če niso bili spoštovani zakoni, se ve, kdo odgovarja," je dejala.

Na vprašanje, ali je sedanji v. d. generalnega direktorja UKC-ja Aleš Šabeder njen favorit za polni mandat na tem mestu, pa je dejala, da "pustimo odločitev svetu zavoda". Verjame pa, da je Šabeder pripravil zelo dober program, da ima široke menedžerske izkušnje, saj je vodil že velike kolektive. "S tem, kar je pokazal v dosedanjem delu, so zadovoljni tudi zaposleni. Informacije, ki jih imam jaz, so zelo pozitivne," je dodala.