Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je predstavnikom koalicije predstavila predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Koalicijski partnerji bodo do 29. januarja ministrstvu poslali pripombe, ministrica pa je že napovedala, da bodo nekatere upoštevali. Očitno bodo iskali kompromis glede zdravstvenega dodatka.

Kolar Celarčeva je v izjavi za medije po usklajevanju ocenila, da so pogovori potekali zelo v redu tako s sindikalno in delodajalsko stranjo kot s koalicijo.

Na očitke koalicije, da je zadnji predlog lestvice zdravstvenega doplačila manj solidaren, je Kolar Celarčeva spomnila na svoje osebno stališče in dodala, da je predlagana rešitev plod kompromisa z ministrstvom za finance po dolgotrajnih usklajevanjih.

Predlagana rešitev je sicer preprosta za administriranje in za stroške. A glede na to, da imajo na to pripombe tako v koaliciji kot v sindikatih, verjame, da bodo "na tem mestu še kaj naredili v dobro večje solidarnosti".

Po njenih besedah bodo najprej počakali na konkretne pripombe koalicije, nato pa se bodo odločali za vnaprej, torej ali bodo šli v ponovno usklajevanje z ministrstvom za finance.

Na vprašanje, kje torej lahko še najdejo kompromis glede prispevnih stopenj oz. ali lahko prisluhnejo pripombam koalicije in "povozijo" ministrstvo za finance, pa je dogovorila, da ne gre za to, da koga povozijo. "Če ne bi poslušala oz. poskušala s kompromisi, usklajevanje z ministrstvom za finance ne bi potekalo pol leta," je povedala. "Menim, da se bomo vseeno potrudili in skušali najti kompromis," je dodala.

Neusklajenost med ministrstvi
Tudi poslanec DeSUS-a Tomaž Gantar je opozoril na nesolidarnost predlagane lestvice zdravstvenega dodatka. Glede na to bi bil po njegovih besedah obremenjen srednji razred. "Vsi, ki imajo prihodke višje od 1000 evrov, bodo plačevali enak prispevek. Ne glede na to, ali imaš 1000 evrov ali 10.000 evrov prihodkov, boš plačal 35 evrov zdravstvenega dodatka," je opozoril. Po njegovem mnenju bi bil daleč najbolj pravičen dvig prispevne stopnje.

A prav neusklajenost med ministrstvom za finance in ministrstvom za zdravje glede financiranja zdravstva v prihodnje je po njegovih opozorilih razlog, da ta zakon ni bil sprejet že 15 let.

"Tu bi bil potreben pravočasen angažma predsednika vlade. Dogovor na najvišjem nivoju bi bil potreben že pred dvema letoma ali pa na začetku mandata. Bojim se, da je zdaj po toči zvoniti malo pozno. Brez njega (predsednika vlade op. a.) in njegove avtoritete se najbrž takega dogovora ne da doseči," meni Gantar.

Je pa bolj optimističen glede usklajevanja določb med ministrstvom za zdravje in koalicijo glede avtonomije ZZZS-ja, višine nadomestil za dolgotrajno bolniško odsotnost itd. Kolar Celarčeva pa je po usklajevanju dejala, da bodo že do 29. januarja upoštevali pripombe glede bolniških nadomestil, verjetno tudi pripombe glede skupščine ZZZS itd.

Kaj pravi dozdajšnji predlog
Namesto zdajšnjega dopolnilnega zavarovanja bi uvedli zdravstveno dajatev, odvisno od dohodka posameznika – v višini od 20 do 35 eur. Prvotni predlog zakona je za zdravstveno nadomestilo predvideval sedem dohodkovnih razredov, od 10 do 200 eur, kar bi bilo ugodneje za na primer brezposelne in ne prevelik zalogaj za premožnejše. Vendar je prevladal model petih razredov z manjšimi razponi, ki ga zagovarja finančna ministrica. Kljub temu naj bi več kot polovica zaposlenih plačevala manj kot danes in večina upokojencev, je za Radio Slovenija poročala Helena Lovinčič.

Določena bi bila tudi enotna prispevna stopnja: za vse zavarovance po stopnji 6.36, za delodajalce 6.56. Sprememba je tudi pri bolniških odsotnostih - za daljše bolniške odsotnosti se po enem letu nadomestiluo z 80 odstotkov zniža na 60 odstotkov. Košarica pravic pa ostaja enaka, vanjo so znova vključili tudi obravnavo medicinskih zapletov, ki bi nastali zaradi zdravljenja pri zasebniku in zapletov pri boleznih, ki bi nastali zaradi odklanjanja cepljenja.

Kritike še pred usklajevanjem
Poslanka SD-ja Bojana Muršič pravi, da imajo v SD-ju pripombe na lestvico doplačila, ki bi nadomeščalo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Bolj všeč jim je prvotna sedemstopenjska lestvica, še bolj pa doplačilo v obliki odstotka od neto prihodka. Nikakor pa ne nameravajo privoliti v predlog, da bi bolniki po enem letu bolniške odsotnosti prejemali nadomestilo v znesku 60 odstotkov osnovne plače.

Tako Muršičeva kot Gantar sta skeptična glede tega, ali jim bo uspelo uskladiti zakon, da bi bil lahko sprejet še v tem mandatu. Pričakovala sta namreč, da bo ministrica zakon pripravila bistveno prej.