Takšen prispevek bo sicer omogočal manjšo solidarnost, kot bi si je ministrica želela, a "če hočemo pripeljati zakon k življenju, so potrebni določeni kompromisi". Si pa Kolar Celarčeva šteje za velik uspeh, da so uspeli pripeljati ta zakon do tega nivoja.

V prvem osnutku zakona, ki je šel z začetkom februarja v javno razpravo, je bil predviden prispevek v obliki sedmih razredov, znašal pa bi med 20 in 75 evrov. Po drugem osnutku, ki so ga koalicijskim partnerjem poslali v usklajevanje maja, bi zdravstveni prispevek znašal 2,1 odstotka od bruto dohodkov posameznika, pri čemer je bila predvidena kapica, tako bi državljani plačevali med štiri in 140 evrov.

Kot je dejala ministrica v tokratni izjavi za medije, bo več kot polovica zaposlenih po novem sistemu plačevala manj, kot danes plačuje dopolnilno zavarovanje, prav tako bo plačevalo manj 90 odstotkov upokojencev.

Vzajemna bi morala vračati denar
V postopku ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa je z osnutkom zakona predvidena razgradnja rezervacij in vračilo kapitala, ki se je oblikovalo iz preteklih dobičkov. To pomeni, da bi vsi zavarovanci Vzajemne prejeli vračilo denarja, saj so vplačevali previsoke premije in je zavarovalnica dosegala dobičke.

Kaj bo porekla koalicija
Več podrobnosti glede predloga zakona ni želela razkriti, saj da se prej želi uskladiti s koalicijo. A bo po njenih besedah verjetno hitro jasno, ali se bodo s koalicijo uspeli uskladiti. Če bo soglasje, lahko ministrstvo pošlje zakon v sprejem vladi v enem tednu, je dejala.

V koalicijskih strankah oz. njihovih poslanskih skupinah so za STA zatrdili, da niso prejeli predloga zakona. V koalicijskih DeSUS-u in SD-u zato rešitev še ne komentirajo. To, da je ministrica zatrdila, da jim je predlog poslala, pa ga dejansko niso prejeli, se sicer ni zgodilo prvič.

Pričakovati je, da bo predlog zakona o zdravstvenem varstvu obravnaval vrh koalicije pred četrtkovo sejo vlade. Težko verjetno pa je, da bi vlada takoj, že v četrtek tudi potrdila tako obširen predlog zakona.
SD in DeSUS sta tudi že večkrat izrazila pričakovanje, da gre zakon ponovno v javno obravnavo.

Na navedbe, da koalicijski partnerji še niso prejeli predloga zakona, pa je dejala, da ji je bilo "rečeno, da je bil zakon poslan na vse kompetentne osebe že v torek zvečer".

Gantar: Norosti in laži
"Ves čas vemo, da je ministrica nesposobna pripraviti korektne predloge. Takšne norosti in toliko laži z njene strani pa nisem pričakoval," je za STA dejal poslanec DeSUS in nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar, ki predloga zakona ni prejel. Ob tem ga preseneča, "da za takšnimi lažmi in takšno ministrico še vedno stoji predsednik vlade Miro Cerar, kar meče slabo luč tudi nanj".

Gantar je danes še izpostavil, da brezpogojno zahtevajo tudi soglasje ministrstva za finance glede zakona.

Ustanovljen Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni
Vladi je v obravnavo predlagala tudi akt o ustanovitvi samostojnega javnega zavoda, ki se bo imenoval Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, namenjen pa bo tudi za zdravljenje odraslih s prirojenimi srčnimi napakami. Prav tako vladi predlaga, naj za v. d. direktorice inštituta imenuje Ano Žličar, ki je bila v preteklosti generalna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana. Inštitut bo deloval v prostorih Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Svet inštituta, ki bo nadzorni organ, bo vodil Igor Gregorič, medtem ko bo en član v svetu predstavnik staršev.

Kolar Celarčeva bo v četrtek v sprejem na vladi predlagala še imenovanje Janeza Lavreta za generalnega direktorja slovenjgraške bolnišnice in krivdno razrešitev Andraža Kopača z mesta generalnega direktorja UKC Ljubljana.

O dolgotrajni oskrbi
Po ministričinih besedah so po končani javni razpravi pripravili nov čistopis zakona o dolgotrajni oskrbi, potem ko so se dodatno usklajevali s številnimi deležniki, tudi z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Dejala je, da so se približali uskladitvi glede besedila zakona, dodatno pa opravljajo nove preračune, na kakšen način bi zbrali 110 milijonov evrov, kolikor je potrebno, da bi krili storitve iz dolgotrajne oskrbe. Po njenih besedah tudi preračunavajo, ali bo teh 110 milijonov evrov sploh dovolj, saj so v javni obravnavi prejeli nekaj predlogov, kaj bi še financirali v okviru tega zakona. Bodo pa januarja objavili razpis za pilotne projekte, s katerimi bi testirali predvidene rešitve v zakonu.

Ministrica je zadovoljna, da so uspeli zagotoviti tudi dodatna finančna sredstva, da bodo v prihodnjem letu nadaljevali enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih dob. Tako že zbirajo podatke po posameznih izvajalcih o potrebah oz. zmožnostih za dodaten program, ministrica pa pričakuje, da bodo predlog programa dali na vlado v prvi polovici januarja. Po njenih navedbah bodo ta sredstva deloma zagotovljena iz zdravstvene blagajne, deloma iz sredstev ministrstva.

Cene zdravstvenih storitev
Glede dviga cen zdravstvenih storitev, kar bi morali z ministrstvom za finance uskladiti že do 15. novembra, pa je dejala, da se s finančno ministrico Matejo Vraničar Erman redno sestajata in usklajujeta. Tako je v torek potekal sestanek tudi s predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in so našli nekaj rešitev. ZZZS bo pripravil nov finančni načrt, upravni odbor ga bo obravnaval 4. januarja, skupščina pa 11. januarja. Ponovno se bodo sestali dan pred upravnim odborom in Kolar Celarčeva verjame, da bodo našli nekaj rešitev "in denar, ki bo na razpolago za dvig cen zdravstvenih storitev".

Ministrica je danes stopila pred medije, ker bo v četrtek sejo vlade predčasno zapustila zaradi družinskih obveznosti.