Način razpisovanja specializacij za urologijo v preteklosti ni upošteval potreb prebivalstva, poudarja ministrica Milojka Kolar Celarc. Ob tem si je izposodila besede predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela, da si je "določen ceh zdravnikov omogočil takšen položaj, da jih je tako malo, da so potrebe po njih tako velike, da očitno lahko iztržijo več, kot bi sicer lahko iztržili".

Opozorila je, da je Splošna bolnišnica Slovenj Gradec od leta 2010 zaprosila za sedem specializacij urologije, Zdravniška zbornica Slovenije pa je odobrila le dve.

Z novelo zakona o zdravniški službi so prenesli razpisovanje in končne odločitve glede specializacij na ministrstvo za zdravje. "Samo v času mojega mandata smo povečali in odobrili število specializacij urologije za 75 odstotkov. A to se bo poznalo v naslednjih letih, saj traja šest let, da specializant urolog zaključi izobraževanje," je dejala. Po njenih besedah pa bodo še letos objavili dodaten razpis za vse tiste, ki niso dobili specializacij v prvem razpisu.

Lotili so se tudi skrajševanja čakalnih dob. Na področju urologije se je povprečna čakalna doba za ambulantno obravnavo skrajšala za 28 odstotkov oz. za 33 dni. A se je povečalo število čakajočih, dodaten priliv bolnikov je večji za 21 odstotkov. Zagotavlja, da je obvladovanje raka eno od prioritetnih področij tega mandata.

Registri za spremljanje kakovosti zdravljenja
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Jožice Maučec Zakotnik bodo v dveh ali treh letih vzpostavili klinične registre za obravnavo vseh najpogostejših rakov, to so raki pljuč, dojke, debelega črevesja, prostate in melanom. Registri bodo po njenih navedbah omogočili spremljanje kazalnikov kakovosti, torej kdo in kako zdravi raka in kakšni so izidi. Na podlagi tega bodo lahko vedeli, kje poteka zdravljenje raka glede na merila, ki bodo postavljena po vzoru mednarodnih onkoloških organizacij. S tem bodo prišli do nabora tistih bolnišnic, v katerih bodo sploh lahko obravnavali bolnike z rakom, je dejala in dodala, da bodo to vnesli tudi v splošni dogovor.

Manj rakavih bolnikov, ker so ukinili presejalni test
V preteklih letih je vladalo neznansko navdušenje, da bi populacijsko presejali vse moške nad 50 leti s PSA testom za odkrivanje raka na prostati, vendar pa to ni strokovno utemeljeno. "Zato smo dobili tako velik porast incidence na področju raka prostate," je dejala. Ukrepali so tako, da je stroka dala navodila referenčnim ambulantam, naj ne presejajo populacijsko raka prostate. Zdaj se to že pozna tako, da se manjša število novoodkritih rakov prostate.