Računsko sodišče je v reviziji, kako se ministrstvo spopada s problematiko najpogostejšega raka pri moških in drugega najpogostejšega raka skupno, zapisalo, da niso analizirali vzrokov za nastanek predolgih čakalnih dob, kar bi omogočilo izbor pravilnih ukrepov ter preverjanje njihovih učinkov. Vsi ukrepi za skrajševanje čakalnih dob, ki jih je ministrstvo sprejelo v letih 2016 in 2017, po ocenah računskega sodišča niso bili takšne narave, da bi problem predolgih čakalnih dob odpravljali tudi dolgoročno.

Ni podatka o številu urologov
Ministrstvo prav tako ni imelo neposrednega in stalnega vpogleda v podatke o številu urologov v javni zdravstveni mreži. Po zadnjih dosegljivih podatkih (ti so za leto 2014!) je število urologov v Sloveniji le 46 odstotkov povprečja števila urologov držav EU-ja. Predvsem v letih 2016 in 2017 se je število urologov občutno povečalo zaradi večjega števila razpisanih specializacij, a ministrstvo še ni vzpostavilo sistema spremljanja potreb prebivalstva.

Operacije raka na prostati je v tem obdobju izvajalo devet izvajalcev, pri čemer sta večino od približno 900 operacij letno izvedla dva. Ministrstvo pa ni opravilo nobenih analiz organizacije urološke dejavnosti in ni določilo javne mreže zdravstvene službe na sekundarni in terciarni ravni.

Nobenih analiz o opremi
Ministrstvo prav tako ni razpolagalo s podatki o razpoložljivosti operacijskih dvoran in relevantne opreme za izvedbo operacij na področju urologije ter ni pripravilo analiz, kakšne operativne zmogljivosti bi bilo treba zagotoviti za zagotovitev ustrezne in pravočasne obravnave uroloških bolnikov. Čakalne dobe za nekatere urološke posege so bile v nekaterih bolnišnicah tudi do dve leti, so opozorili v reviziji.

Učinkovitejšo obravnavo bolnikov bi po navedbah računskega sodišča omogočila tudi informatizacija medicinske dokumentacije, ki je ministrstvo v revidiranem obdobju še ni zagotovilo. Prav tako ni pripravljenih smernic za obravnavo bolnikov z rakom na prostati, so še dodali na Računskem sodišču.