Urgentni zdravnik iz Maribora Gregor Prosen je pojasnil, da pri nas poišče nujno medicinsko pomoč 640.000 bolnikov na leto. Vendar je le odstotek oz. kvečjemu trije odstotki takšnih, ki so življenjsko ogroženi in po definiciji potrebujejo nujno medicinsko pomoč.

Oddelek nijne medicinske pomoči obišče na stotisoče bolnikov, ki bi zdravniško pomoč morali najti nekje drugje v zdravstvenem sistemu, bodisi pri svojem osebnem zdravniku, v dežurni službi ali pri specialistih.

Prosen je tudi opozoril, da je veliko ljudi, ki pridejo na urgenco, takih, ki čakajo nerazumno dolgo na specialistično obravnavo, medtem ko na urgenci v relativno kratkem času pridejo do celotne diagnostike.

Urgence so postale obvod
Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina je dodal, da so urgence za ljudi postale obvod. A kot je poudaril, urgentni centri niso poliklinika, ampak morajo biti namenjeni le zdravljenju hudo bolnih, življenjsko ogroženih bolnikov.

"Urgentni centri morajo biti edina vstopna točka v zdravstveni sistem, ki je odprta 24 ur na dan in za vse bolnike. To pa bo mogoče le, če se bomo vsi držali dogovora, torej da bodo zdravniki zagotavljali nujno pomoč na najvišji ravni, prebivalci pa ne bodo izrabljali teh odprtih vrat," je dejal Prosen.

V Ljubljani sicer še nimajo nujne urološke medicinske pomoči, saj bo to del tretje faze gradnje diagnostično-terapevtskega servisa, a so se glede na izkušnje v drugih specialnostih in glede na hudo pomanjkanje urologov pripravili, da urološki bolniki ne bodo izrabljali urgentne pomoči za hiter dostop do specialističnega izvida.

Po besedah predstojnika kliničnega oddelka za urologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Tomaža Smrkolja so pripravili nabor uroloških diagnoz in stanj ter jih razvrstili glede na stopnjo nujnosti.

"Ni zdravstvenega sistema, ki bi prenesel urgentno obravnavo bolnikov ob malo povišanem PSA (prostatični specifični antigen, op. a.). Takšna razdelitev glede na nujnost je naš načrt, kako se bo pa obneslo, pa ne vemo," je dejal.

Banalne zdravstvene težave
Kot meni predstojnik urgentnega centra UKC-ja Maribor Roman Košir, bodo podobno morali narediti tudi za druge specialnosti. Kot je dejal, prihajajo ljudje na urgenco tudi zaradi zelo banalnih težav, kot je mozolj v nosu, praska in lažji izvini ter blag glavobol, ki ga je mogoče odpraviti s paracetamolom.

Ob tem pa bi bilo po njegovem mnenju mogoče tudi bolj optimalno porabiti sredstva za nujno medicinsko pomoč. Od 80 milijonov evrov, kolikor gre na leto za nujno pomoč, je za primarno zdravstveno raven namenjenih 50 milijonov, za sekundarno pa 30 milijonov.

Veliko število otrok v času prehladov
Vodja urgentnega kirurškega bloka UKC-ja Ljubljana Anže Kristan je ob tem opozoril, da mora vzpostaviti sistem, v okviru katerega bodo lahko vsi akutno oboleli, ki dejansko potrebujejo zdravniško pomoč, to dobili zunaj urgentnih centrov. Kot je opozoril, urgentni centri tudi niso predvideni za tako veliko bolnikov, pri čemer je navedel število obiskov otrok na urgenci v prehladnih obdobjih.