Vlada na področju zdravstva ni naredila ničesar, kriza se poglablja, rešitev vprašanj, ki so jih protestniki skupaj z zdravniško iniciativo na javnem shodu 25. junija izpostavili kot prioritetna, ni, pravi Danijel Bešič Loredan.
Spomnimo, na shodu so zahtevali, da vlada do 1. septembra pripravi socialno pravično prenovo zdravstvenega sistema, predlog zakona o zdravstveni dejavnosti pa to gotovo ni, zato bodo ta teden predstavili svoj predlog rešitev.
Predlog zakona o zdravstveni dejavnosti je le nadroben pregled obstoječega stanja, saj ne temelji na prej sprejeti strategiji. Vlada se ni lotila prioritetnih vprašanj, pravi Bešič Loredan: "Še vedno ostaja problematično poslovanje bolnišnic in zaposlovanje mladih zdravnikov, kar se bo izkazalo za nacionalno težavo v naslednjih treh do petih letih."

Iniciativa zdravnikov tako pripravlja svoj dokument, med drugim o tem, kako bi združevali bolnišnice in jih racionalizirali. "Koliko direktorjev potrebujemo, koliko predstojnikov potrebujemo," naštevaBešič Loredan. "Tako kot je stanje zdaj in s tistimi ukrepi, ki jih pripravlja vlada zdaj, bo spet nastradala najšibkejša skupina, to so tisti, ki imajo najnižje plače. In če se bodo začeli rezi, se bodo plače zniževale za vse, ne glede na to, koliko delaš," opozarja.
Enkrat bo treba potegniti črto
Predlog ministra Gantarja, pravi Bešič, predstavlja prikrito privatizacijo. Preveč prostora namenja zasebnemu sektorju, ne postavlja jasne ločnice med javnim in zasebnim.
"Enkrat bo treba določiti, da kdor dela v javnem sektorju, dela v javnem sektorju. V isti bolnišnici ali ustanovi lahko popoldne sicer dela pod določenimi pogoji tudi samoplačniške storitve, nikakor pa ne sme delati v neki pravni osebi, v nekih drugih oblikah in v nekih drugih prostorih. Potem se ti pacienti križajo malo v javnem sektorju, malo v polzasebnem in spet malo v javnem sektorju," še poudarja in dodaja, da je to nedopustno, saj so prav te dvoživke krive za današnjo krizo v zdravstvu.